Boštjan Gorenc - Pižama je s svojim knjižnim prvencem navdušil slovensko bralstvo. / Foto: Tina Dokl

Najboljši v »klasičnem« slogu

Veliko nagrado pravkar končanega 32. Slovenskega knjižnega sejma je za knjigo leta prejel Boštjan Gorenc - Pižama za svoj knjižni prvenec sLOLvenski klasiki 1.

Ljubljana – Klasični slog bi veljal za način, na katerega izbirajo dobitnika Velike nagrade Slovenskega knjižnega sejma, knjigo leta namreč med petimi nominiranimi avtorji izbirajo bralci oziroma obiskovalci sejma. Sicer pa knjižni prvenec Boštjana Gorenca - Pižame sLOLvenski klasiki 1 ni prav nič klasična knjiga. Nasprotno. Način, na kakršnega jo je Gorenc napisal, je svež in drugačen, na vsak način pa blizu mladim bralcem, za katere se tako zelo borimo, da bi brali več.

Kot so zapisali ob izboru Gorenčeve knjige med pet nominiranih, Boštjan Gorenc - Pižama slovenske literarne klasike brezkompromisno razseka. Po načelih rimoklepstva jih skompilira v vrtiljak podatkovnega toka in ga ponudi bralcu. Spletno pojavnost besedil dobesedno prenese v knjižno obliko. Oblikovno zelo vprašljiv prelom, za knjižne normative včasih celo nesprejemljiv, se izkaže kot izjemno učinkovito orodje manipuliranja. Transformacija likovnih sredstev iz digitalnega sveta je neposredni namig bralcu, kako naj se sooča z avtorjevimi lucidnimi pogledi na slovensko literarno dediščino skozi prizmo aktualnih družbenih fenomenov. Odlično postavljeno zrcalo naši sedanjosti. Pravzaprav antiknjiga, ob kateri se zastavlja vprašanje, ali postaja take vrste branje tudi naša prihodnost. Knjiga je sicer izšla 8. februarja pri Cankarjevi založbi, uredila jo je Ana Ugrinović, oblikovala Manca Švara, ilustracije je prispeval Matej de Cecco, nekaj tudi Ančka Gošnik Godec.

Kako se ponaša s knjigo leta, smo povprašali Boštjana Gorenca Pižamo. »Že samo to, da sem se kot nominiranec za knjigo leta znašel v družbi takih slovitih književnih imen, je bila neznanska pohvala za knjigo in zame. Očitno mi je uspelo na slovenski knjižni trg dostaviti nekaj svežega, po čemer ljudje radi sežejo. Veseli me, ker je nagrada kombinacija tako kritiškega očesa, ki je nominirance moralo spustiti skozi dvoje sito, kot ljudskega glasu, kar je znak, da knjiga živi med ljudmi. Vsekakor pa je to imenitna spodbuda za nadaljnje delo in ustvarjanje. Od tu naprej gre pot samo še do Cukrarne, he, he.« Prepričani smo, da do nadaljevanja sLOLvenski klasiki 2. Nagrajeni prvi del ima namreč že več kot pet tisoč lastnikov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 15. januar 2020 / 11:10

Šola vedeževanja iz ciganskih kart

Nadaljujemo s pismom bralke pod šifro »Leto 2020«, celoletni pregled po mesecih. Danes začnemo z mesecem aprilom. Imamo karte Malo denarja, Sporočilo in Težave, ki kažejo, da se bodo začele reševat...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 10. marec 2018 / 22:38

Podobe časa

»9. april 1968 – Atlanta, Georgia, ZDA. Santi Visalli, mladi fotograf iz Mesine, je Martina Luthra Kinga prvič srečal na začetku šestdesetih let pred stavbo Združenih narodov v New Yorku. 'Ko je po...

Zanimivosti / sobota, 10. marec 2018 / 22:34

Ledeni stalaktiti in stalagmiti

Kapniki so sicer tvorbe, značilne za kraške jame, ki nastajajo z nalaganjem apnenca na stene jam, rastejo pa zelo počasi, do nekaj milimetrov na leto. A narava je polna presenečenj, za eno od njih...

GG Plus / sobota, 10. marec 2018 / 22:32

Rano otroštvo

Ankica bo konec novembra stara devetdeset let. O tem, ali bo takrat še živa in bo lahko upihnila svečke na torti, ne razmišlja. Živi za danes in za to, da s svojo »cimro«, s katero si deli sobico v...

Nasveti / sobota, 10. marec 2018 / 22:32

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.)

GG Plus / sobota, 10. marec 2018 / 22:29

Arheologija v Gorenjskem muzeju: zgodba o uspehu

Pet let je minilo od slovesnega obeleženja šestdesetletnice Gorenjskega muzeja. Glavnino arheološke dediščine, ki jo je z vso skrbnostjo začel zbirati Andrej Valič, je moč videti na razstavah Želez...