Pristava zanima občino
Na generalnem sekretariatu vlade so prek javnega razpisa znova iskali kupca za Pristavo Bled, a do 28. septembra, ko se je iztekel rok, niso prejeli nobene veljavne ponudbe.
Bled – Objekt Pristave Bled je bil zgrajen med letoma 1920 in 1940 ter je prvotno služil kot konjušnica in stanovanja za delavce gradu Suvobor. Leta 1989 so kompleks v celoti rekonstruirali in ga preuredili v trgovsko hišo, zdaj pa že dlje časa ni v uporabi. Na zadnjem razpisu je izhodiščna cena za objekt, ki je potreben temeljite prenove, znašala 1,5 milijona evrov, a zanimanja med kupci ni bilo. Ker ima status kulturne dediščine, bo treba za vse posege v objekt pridobiti tudi kulturnovarstveno soglasje.
Glede na to, da pri generalnem sekretariatu vlade kupca za Pristavo neuspešno iščejo že več let, na Občini Bled predlagajo, da jo zaupajo v upravljanje občini, prav tako tudi Vilo Bled, ki je ta čas v upravljanju Javnega gospodarskega zavoda Brdo. Rešitev za celovito zaokroženo posest Vile Bled s pripadajočimi objekti in parkovnimi površinami ter Pristavo vidijo v modelu javno-zasebnega partnerstva, v okviru katerega bi država občini podelila stavbno pravico in ji zaupala razpolaganje s premoženjem, občina pa bi sama ali v povezavi z zasebnim kapitalom poiskala najbolj perspektiven model, je pojasnil direktor občinske uprave Matjaž Berčon. Vila Bled s celotnim območjem je po njegovih besedah ena najbolj prepoznavnih ikon Bleda in Slovenije. »Zato menimo, da ne moremo več čakati ali iskati novih konceptov niti boljših priložnosti, temveč na podlagi strokovno pripravljenih izhodišč sami poiskati najboljši model upravljanja.« Na občini so prepričani, da je Vilo Bled treba prenoviti in razviti v »nosilno blagovno znamko blejskega in slovenskega turizma s pridihom elegance in prestiža v duhu časa nekdanjih uporabnikov«. V zvezi s tem so tako že opravili prve pogovore in oblikovali začasno delovno skupino s strokovnjaki z mednarodnimi referencami na področju turizma in hotelirstva ter strokovnjaki za gradbeno-tehnični del obnove.
Po Berčonovih besedah so se v preteklosti že večkrat obrnili na generalni sekretariat vlade s pobudami glede urejanja statusa Vile Bled s pripadajočimi zemljišči in objekti. »Imeli smo različne razgovore tako glede tekočega upravljanja kot oblikovanja strateških odločitev o nadaljnji usodi tako pomembnih, predvsem pa simbolnih nepremičnin v lasti republike Slovenije. Na žalost se do letos skoraj nobena pobuda ni uresničila, razen nekaterih operativnih zadev, kot je zamenjava strešnikov na Pristavi, ureditev statusa parkirišča, prestavitev transformatorske postaje, gradnja kanalizacije z otoka preko parka Vile Bled, oddaja čolnarne v najem in gradnja plinovoda do Vile Bled.« Zato so bili na občini letos še toliko bolj prijetno presenečeni, ko jim je poleti vendarle uspelo z dogovorom glede ustanovitve stavbne pravice za 99 let na obalnem pasu Blejskega jezera in sprehajalnih poteh ob njem oziroma ob obzidju Vile Bled. »Prav zaradi neurejenega statusa je bil to zadnja leta eden bolj zanemarjenih predelov Bleda.« Po podpisu pogodbe so zato začeli takoj pripravljati projektno dokumentacijo za njegovo ureditev.