Iz nevidne strani neba

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 13. november 2016 / 18:53

»Knjiga Iz nevidne strani neba obsega pripovedno, stvarno in slikovno gradivo iz zahodne Slovenije, prvenstveno iz Posočja, ki ga je z izjemnim občutkom za tematiko, ljudi in prostor zbral Pavel Medvešček. Osrednja tema je stara vera kot način življenja, zato prinaša opise njenih številnih pojavnih oblik. Povsem razumljivo manjkajo uroki, ki jih lahko poznajo in uporabljajo samo posvečenci. Tega statusa Medvešček ni dosegel, kar je za nas sreča. Če bi ga, knjige, ki je pred nami, ne bi bilo, saj bi ga vezala prisega molčečnosti. Zato pa se pred nami vrstijo opisi raznovrstnih svetišč, obrednih praznikov, jedi, pijač, potekov obredov, vsakovrstnih čarov. Med slednjimi so različni znaki, predvsem pa osupljiva zbirka čarnih predmetov … Življenje v stari veri knjiga dokumentira kot celosten sistem, ki se je udejanjil in opredmetil v vseh vidikih človekovega bivanja. Za vse to nam gradivo ponuja kulturne kode, ki nam odpirajo povsem nove vidike razumevanja naše civilizacije. Njegov popis se dogaja v trenutku, ko je funkcija stare vere izumrla, ko ni več njenih nosilcev in ko se je s tem prekinila tudi tisočletna prisega molka, ki je preprečevala javnost informacij, s tem pa tudi stik z vsemi znanstvenimi disciplinami, ki se ukvarjajo z raziskovanjem preteklosti. Vse to, kar smo doslej v humanističnih strokah samo slutili zaradi nepovezanih drobcev, ki so prišli do nas, se sedaj v tej knjigi kaže kot vseprežemajoč način življenja. V tem smislu je knjiga časovni stroj, ki nas v hipu prestavi daleč nazaj v preteklost, kar je natančno tisto, za kar bi vsak raziskovalec dal nekaj let svojega življenja, in sicer – da bi se lahko prestavil samo za pol ure. Vsebina knjige se zaradi izjemnosti izmika običajnim opredelitvam. Gre za delo, kakršnega doslej še ni bilo, ne v Sloveniji in ne zunaj nje. Tako delo se ni moglo pojaviti, ker gre za stoletja prepovedane in preganjane vsebine …« (Str. 15)

Navedeni stavki so iz uvodne študije arheologa Andreja Pleterskega. Ta uvod veliko obeta, branje Medveščkove knjige pa bralcu obet potrdi. Res kapitalno delo, brevir staroverstva, ki se izkaže tudi za »naravoverstvo«. Preživelo je stoletja, pogubni predsmrtni udarec mu je zadala šele prva svetovna vojna. Posoški rojaki kot da so živeli dvojno življenje: na zunaj katoliki, navznoter staroverci, povezani v vseprežemajočo »pogansko« združbo, ne le duhovno, imeli so tudi svojo »ozno«, imenovano »črna vahta« … Fascinantno, berite!