Želijo si boljše cene mleka
»Ko smo začeli graditi nov hlev, je bila odkupna cena mleka 38 centov za liter, potlej se je znižala na 22 centov, zdaj se spet malo zvišuje,« pravi Miro Studen, gospodar na Grenkevovi kmetiji, ki si v sedanji mlečni krizi želi, da bi se cena vendarle zvišala vsaj na 32 centov. Zato, da bi lažje finančno zadihali, uredili še molzišče, kupili krmilni voz ...
Tenetiše – Kmetija Pr' Grenkev v Tenetišah je značilna govedorejska kmetija. Ko je Miro pred osemindvajsetimi leti postal gospodar, sta se skupaj z ženo Eriko odločila za bolj intenzivno kmetovanje. Postopoma so povečevali čredo, najprej so posodobili hlev in ga nato še povečali. Ker je bilo tudi dela na kmetiji vse več, je leta 1990 službo pustil Miro, nekaj let kasneje še Erika. Danes na kmetiji obdelujejo deset hektarjev lastnih in še petnajst hektarjev najetih kmetijskih zemljišč, poleg tega gospodarijo še z desetimi hektarji gozda. Ko se je sin Jure po končanem študiju živinoreje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani odločil, da bo nadaljeval delo na družinski kmetiji, so se odločili tudi za gradnjo novega hleva. Na prostoru med starim hlevom in tremi koritastimi silosi so postavili sodoben montažni hlev, s kombinacijo lesene in jeklene konstrukcije, enega prvih takših na Gorenjskem. Jeseni leta 2014 so ga začeli graditi, 6. aprila naslednje leto so vanj že preselili živino. Skupno redijo od 75 do 80 goved. V hlevu, ki je zgrajen za šestdeset krav molznic, je trenutno petintrideset krav, poleg njih so v njem še breje telice, vsa ostala živina (teleta, telice pred osemenitvijo in krave po presušitvi) so v starem hlevu, kjer je tudi še molzišče. »Odločitev za gradnjo novega hleva je bila pravilna in nam za to ni niti malo žal, a kot ugotavljamo danes, čas za naložbo ni bil najprimernejši. Ko smo se odločali za gradnjo novega hleva, smo za liter mleka dobili 38 centov, cena se je potlej znižala na vsega 22 centov, šele zadnje mesece se spet malo zvišuje. Da bi pokrili stroške prireje in da bi nam ostalo še kaj za vlaganja, bi se morala zvišati vsaj na 32 centov za liter,« pravi Miro in dodaja, da kmetje s protestnimi shodi, kakršen je bil tudi v Kranju, niso dosegli ničesar, ampak se je cena začela zviševati šele potlej, ko so se začele izboljševati razmere na svetovnem oziroma evropskem mlečnem trgu. »Nekaj upanja, da se bo cena vendarle še dvignila, obstaja. Prireja mleka v svetu se zmanjšuje, potrošnja pa narašča,« ugotavlja Jure in ob tem navede, da nemški kmetje v zadnjih mesecih že sklepajo z odkupovalci pogodbe za nakup mleka po ceni 33 centov za liter.
Na Grenkevovi kmetiji oddajo na leto v Kmetijsko zadrugo Naklo okrog 250 tisoč litrov mleka, to količino bi v prihodnje lahko še povečali, saj je v novem hlevu prostora še za 25 molznic. »Problem so kmetijska zemljišča, v bližini jih je težko dobiti, a da bi jih najeli daleč od kmetije, ne bi bilo rentabilno,« pravi Miro in dodaja, da bi v bližnji prihodnosti na kmetiji radi uredili novo molzišče in kupili krmilni voz. Ali bo novo molzišče robotsko ali klasično, se za zdaj še niso odločili.
Na kmetiji je veliko dela, še zlasti ob konicah. Miro in Erika sta v delo na kmetiji vključena po cele dneve, Jure bolj popoldne in ob koncu tedna, saj je zaposlen v KŽK-ju kot vodja enote Sorško polje, v konicah jim pomagata tudi Juretova sestra Špela in njen mož. »Z njuno pomočjo si lahko privoščimo tudi kakšen krajši dopust,« pove Jure, ki je bil pred leti tudi predsednik Društva kranjske in tržiške podeželske mladine in regijski zastopnik v Zvezi slovenske podeželske mladine. Erika je že vrsto let aktivna v Društvu kmečkih žena Kranj, letos je bila tudi njihova kandidatka v izboru za kmetico leta. Ni bila najbolj navdušena nad tem, a so jo v društvu nazadnje le prepričali. Ob tem pove, da izvira iz delavske družine v Naklem, da se delavski in kmečki način življenja zelo razlikujeta, da se je nekdaj bala celo kur, kaj šele krav, da jo je na izboru za kmetico leta v Zagorju spremljal cel avtobus članic društva ...