Cepljenje

Za tetanusom je pred kratkim v Sloveniji zbolel otrok, ki ni bil cepljen. Tetanus je sicer ena od bolezni, za katero je pri nas še vedno obvezno cepljenje. Pred tem je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje za to boleznijo umrlo od dvajset do štirideset oseb na leto. Poleg tetanusa je obvezno cepljenje otrok še za davico, oslovski kašelj, hemofilus influence tipa B, otroško paralizo, ošpice, mumps, rdečke in hepatitis B. Zakaj omenjeni otrok proti tetanusu ni bil cepljen, ne vem, ker gre za varovanje osebnih podatkov. So pa v Sloveniji v zadnjih letih vzniknile pobude skozi civilne iniciative in gibanja, ki zahtevajo – in svojo zahtevo krepijo tudi z drugačnimi podatki od uradnih glede škodljivih učinkov cepiv – da odločanje o cepljenju otrok postane svobodno. Evropske države imajo glede tega različne pristope. Kot sta pojasnili sodelavki Nacionalnega inštituta za javno zdravje Marta Grgič Vitek, dr. med. in dr. Kristina Orožen, v nekaterih državah cepljenje ni obvezno, vendar se otrok ne more vključiti v vrtec ali šolo, če ni cepljen. Ponekod zagotavljajo visok delež cepljenih otrok z aktivnejšim osveščanjem, v nekaterih državah pa so pri tem manj uspešni, zato se lahko pojavljajo izbruhi, na primer ošpic. Torej ne gre govoriti lahkotno o tem, da so to bolezni preteklega časa. Govorila sem z upokojenim pediatrom, ki se spomni, kako so se okrog leta 1960, ko je začel delati kot zdravnik, pojavljale epidemije otroških nalezljivih bolezni. Ošpice so puščale tudi hujše posledice, encefalitis npr. Na infekcijski kliniki so bile sobe polne otrok z otroško paralizo, zlasti s paralizo na nogah. Nekateri otroci so umrli.

Kar me moti, je skrajna polarizacija mnenj glede obveznega cepljenja otrok proti nalezljivim boleznim – za ali proti, vmesnega razuma pa ni. In potem se »rodijo« laični forumi, ki odsevajo na enak način. »To je izkoriščanje in totalna bedarija, da se prakticira cepljenje, namesto, da se izboljša sama kvaliteta življenja in s tem zviša odpornost,« berem na forumu. Ali pa: »Ošpice niso ravno nekaj hudo nevarnega, sploh danes, ko imamo na voljo odlično zdravniško oskrbo. Poleg tega naj bi prebolevanje ošpic izboljšalo imunski sistem (še iščem vire).« Nasproti temu preberem: »Populacija je zaščitena samo, če je 80 odstotkov cepljenih, zato se moramo vsi cepiti. Če se ne, ogrožamo tako druge kot sebe.« In še: »Tistemu, ki svojega otroka ne da cepiti, bi trajno ukinil zdravstveno zavarovanje.« Trdno ločeno torej vsak vztraja pri svojem bregu, zato v tem oziru, ki mi ni najbolj všeč, raje ostajam na (varnejšem) bregu, kjer odloča in odgovornost prevzema stroka. To se mi zdi, da ima še najmanj stranskih učinkov.

Komentarji (1)

Ana Volčjak

Predobro nam gre.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 8. julij 2008 / 07:00

Dohodnina gladko, generalni direktor odstopa

Pravilnih je bilo dobrih 92 odstotkov informativnih izračunov. Generalni direktor davčne uprave Ivan Simič odhaja.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Čezmejno sodelovanje gasilcev

Podnart - Na nedavnem prevzemu novega gasilskega vozila v Podnartu so sodelovali tudi gasilci iz Sel-Borovnice na Koroškem, ki so prišli v Podnart skupaj z županom Sel Engelberto...

Prosti čas / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Le še streljaj od albuma

Ansambel Veseli Gorenjci je tudi minulo nedeljo, ko je razveseljeval obiskovalce na zaključku Čipkarskih dni v Železnikih, dokazal, da si je nadel pravo ime.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Prvi častni občan je Stanko Košir

Najvišje občinsko priznanje - naziv častni občan bo prejel Stanko Košir iz Gozd-Martuljka za ohranjanje izročila Rut.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Je edina možnost zdravnik iz tujine?

Vodja zdravstvenega doma Janko Kersnik dvomi, da bodo v Kranjski Gori dobili tretjega zdravnika.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Na olimpijadi pred skoraj 60 leti

Karel Klančnik, rojen Mojstrančan, je eden tistih, ki je močno zaznamoval zgodovino razvoja skakalnega športa v Gornjesavski dolini.