Gradijo na lastnem znanju

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 25. oktober 2016 / 12:08

Družinsko podjetje Zuja se je v petindvajsetih letih dodobra uveljavilo v tekstilni panogi. Gradijo na lastnem znanju in razvoju, predvsem pa dokazujejo, da se tudi v tekstilni panogi pri nas da preživeti, le »požrešen ne smeš biti preveč«, kot se je slikovito izrazil direktor Uroš Zupanc.

Meja – Bili so ideja, izziv in vizija. Vse drugo je bilo treba prigarati, se danes spominja prokuristka Jana Zupanc, ki je prvi korak k ustanovitvi podjetja Zuja naredila skupaj s soprogom Francijem. Bila je specialistka za krojenje in šivanje plaščev, vendar je hotela nekaj novega in se je lotila načrtovanja idejne skice, kroja, lova za primernim materialom in izdelave – nedrčka. To je trajalo kar leto dni, kajti na misel ji ni prišlo, da bi kroj za nedrček preprosto samo skopirala. Tako je bil videti Zujin začetek pred četrt stoletja. Leta 2004 se je Zupančevima v podjetju pridružil sin Uroš, ki je od leta 2007 direktor podjetja s trinajstimi zaposlenimi. Tega leta so proizvodnjo iz Vogelj tudi preselili na Mejo v bližini Mavčič, proizvodnjo pa optimizirali do te mere, da se lahko zelo hitro prilagodijo potrebam in povpraševanju.

»Delujemo v času, ko država meni, da je tekstilna panoga kot dinozaver in bo izumrla, in zato tudi javni razpisi, npr. za sofinanciranje novih tehnologij, niso napisani za tekstilno panogo. Pa ne bi smelo biti tako,« je povedal Uroš Zupanc in dodal še en razmislek, »slovenski potrošnik ne bi rad kupoval poceni blaga iz vzhodnega sveta, kjer izkoriščajo za delo otroke. Kupoval bi slovensko blago, a po vzhodnih cenah. Žal to ne gre. Evropski proizvajalci moramo delati po strogih standardih ISO in zagotavljati sledljivost za vsak izdelek, ampak saj je prav tako. Ne predstavljam si spodnjega perila, ki ga izdelujemo pod svojo blagovno znamko (Zuja je podjetje in obenem ime blagovne znamke, op. a.), da bi vsebovalo strupena barvila oziroma kemikalije. Ljudje pa smo tisti, ki s tem, od koga kupujemo, tudi odločamo o tem, katero podjetje bo preživelo.«

Zuji se pridružuje Zuya

V Zuji so med prvimi na svetu in prvi v Sloveniji začeli uporabljati kot material bambusova celulozna vlakna brez dodatnih barvil. Kot je pojasnil Zupanc, je to med potrošniki še vedno dokaj neznan material, ima pa kup dobrih lastnosti. Je antialergijski, antibakterijski in regulira toploto. Za bambusova celulozna vlakna so se odločili tudi zaradi tega, kot doda, ker je Jana Zupanc 'ekološki frik', ker sledijo temu, da so družbeno odgovorno podjetje. Kreiranju spodnjega perila in pižam za ženske, moške in otroke so z lastnim razvojem pridružili športno konfekcijo. Ta je višjega cenovnega razreda, s katero želijo pod novo blagovno znamko Zuya prodreti tudi na mednarodni trg. Sicer izvozijo približno trideset odstotkov svojih izdelkov na tuji trg, največ v sodelovanju z nemškim partnerjem za njihovo blagovno znamko, za katerega izdelujejo tekstilne izdelke 'na ključ' – od skice do končno pakiranega izdelka.

Trgovini ima Zuja na Primskovem v Kranju in v Domžalah, industrijsko tudi v poslovni stavbi na Meji. O sodelovanju v sistemu franšiz trenutno ne razmišljajo, razmišljajo pa o še kakšni lokaciji za novo lastno prodajalno. Trenutno se osredotočajo na izboljšanje njihove spletne prodajalne, ki je že dostopna vsem slovenskim kupcem. Da bi se s kolekcijami še bolj približali mladim, so k sodelovanju povabili oblikovalko mlajše generacije. O modnih smernicah pa Uroš Zupanc razmišlja: »Kar dolgo je prevladovala t. i. 'hitra' moda, ko je potrošnik kos oblačila kupil in ga tudi hitro zavrgel. Trend nas zdaj vabi v trajnostne odločitve, tudi pri oblačilih je večji poudarek na uporabnosti, nošenju za več namenov ... Tu pa lahko tudi manjša podjetja, kot je naše, konkuriramo multinacionalkam.«