Pesem dlet Petra Gučka

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / torek, 25. oktober 2016 / 12:45

Prvi je bil relief gorske rože – planike iz lipovega lesa, v desetih letih pogovarjanja z lesom so nastajale rezbarske mojstrovine. Peter Guček iz Križev je dvakrat rezbar: rezbar umetnik in tudi rezbar po poklicu, saj je za to pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo.

»Od Jelendola proti Kofcam nabiram gobe, tam je tudi veliko jelenov. Velikokrat jih opazujem, včasih mi to uspe čisto od blizu.« Peter Guček o naravi pripoveduje, ker jo ima tako zelo rad, in zato ni presenečenje, da se njegova ljubezen do narave kaže tudi v izbranih rezbarskih motivih, predvsem v svetu živali. Nasploh se posveča upodabljanju stvari, ki ga obdajajo v njegovi vsakdanjosti ali pa jih srečuje kot dediščino preteklosti. Do vsakega »prizora« pristopa z ljubeznijo in premišljeno, zato je vsak motiv drugačen in samo njegov.

Deset let je, kar se je začel ukvarjati z rezbarstvom, takoj po upokojitvi, ko se je najprej namenil na likovni tečaj. Da bo slikal, si je mislil. Pa je izvedel za tečaj rezbarstva v Trzinu pri umetniku in mentorju Marijanu Vodniku. »Marijan je rekel nam tečajnikom, da bomo že po nekaj obiskih videli, ali nas bo zagrabilo v rezbarstvo ali pa bomo odnehali,« se spominja Peter Guček. Pri njem ta ljubezen še traja in še vedno se enkrat na teden iz Križev zapelje v Trzin, zdaj že bolj zaradi druženja, prijateljev, pa še malo drugim pomaga, ko je to potrebno.

Peter Guček je štirideset let delal v kranjski Iskri, najprej kot izučeni ročni orodjar, ob delu je končal srednjo tehnično šolo in do upokojitve delal kot tehnolog v orodjarni. Imel je opravka z železom, jeklom. Nekaj povsem drugega, kot je pesem dlet v lesu, naj bo to lipa, oreh, češnja ali hruška. Strukturo lesa je seveda pomembno poznati, pove; lipa ima mehkejši les, primeren za začetnika rezbarja, oreh je bolj trd, ima bolj vlaknasto strukturo, in če ga tolčeš in klešeš, se ne odlomi.

Ko stara korenina postane zanimiva ...

Vse do 14. novembra Peter Guček razstavlja v Galeriji Atrij Občine Tržič, kar je njegova že četrta samostojna razstava v Tržiču. Še nedolgo nazaj je svoje rezbarske mojstrovine razstavil v muzeju v Šenčurju in če tržiška razstava nosi naslov Pesem dlet, je bila šenčurska pod imenom Pogovor z lesom. Razstavljal je letos že tradicionalno v lovskem domu v Železnikih, v preteklih letih tudi širše po Sloveniji, predstavil se je v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem. Je dobitnik več priznanj, tudi priznanj za promocijo ustvarjalnosti. S kolegi rezbarji radi predstavijo 'v živo' svoje delo na sejmih. V njegovi zbirki prevladujejo globoki reliefi, nekaj je kipov, navdih poišče celo v starih štorih in koreninah in jih preoblikuje v bajeslovni svet povodnega in divjega moža. Z motiviko vinske trte, dozorele sončnice in jurčkov, kakršnih to jesen v naravi ni veliko, na pričujoči razstavi v Tržiču aktualizira mesec, v katerem je razstavo postavil, vinotok.

Vsak izdelek ima ime

Bil je v skupini rezbarjev z diplomo, ki so leta 2010 tudi z velikim prizadevanjem Turističnega društva Kanja Trzin izpolnili vse pogoje za vpis v register postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij za rezbarja. Predvsem pa ima vsak rezbarski izdelek, ki ga ustvari Peter Guček, svoje ime, svojo zgodbo. Naj bo to orel – kralj višin, lovec z gamsom, planinski šopek, žanjici, ruk jelena v planini. Za motiv jelena se resnično zdi, da je nepogrešljiv umetnikov sopotnik.