Večina postopkov končanih

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Radovljica / sreda, 19. oktober 2016 / 10:43

Na Upravni enoti Radovljica je od vloženih 581 zahtevkov za denacionalizacijo ostalo nerešenih le še pet zadev. Najobsežnejši in najzahtevnejši je bil zahtevek Nadškofije Ljubljana, ki je po odločitvi sodišča zaradi dolgotrajnega vračanja gozdov upravičena do odškodnine.

Radovljica – V javnosti je pretekli teden odmevalo razkritje Televizije Slovenija, da mora Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Nadškofiji Ljubljana zaradi dolgotrajnega vračanja dvajset tisoč hektarjev gozda v postopku denacionalizacije na področju Mozirja in Radovljice plačati skoraj 16 milijonov evrov odškodnine. Do odškodnine so upravičeni zaradi nezmožnosti uporabe zemljišč od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do pravnomočnosti posameznih odločb. Pri tem naj bi šlo šele za prvo od več zahtev. Skupaj namreč nadškofija zahteva 32 milijonov evrov, zaradi zamudnih obresti pa se ta vsota lahko celo podvoji.

Na področju denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev je bil po besedah Dušanke Dubljevič z Upravne enote Radovljica najobsežnejši in najzahtevnejši prav zahtevek Nadškofije Ljubljana, pri katerem morajo odločiti le še o delu premoženja. »Ta zadeva se zaradi obsežnosti in različnih zavezancev rešuje z delnimi odločbami, tako da se vračajo podržavljene parcele, na katerih je ugotovljeno popolno pravno in dejansko stanje,« je pojasnila Dušanka Dubljevič in dodala, da so samo v tej zadevi izdali 66 delnih odločb. V celoti je bilo odločeno o nepremičninah, ki ležijo v sedmih od šestnajstih katastrskih občin, in sicer v katastrskih občinah Hraše, Bled, Rečica, Selo pri Bledu, Nemški Rovt, Nomenj in Višelnica. Zahteva za denacionalizacijo, ki jo je Nadškofija Ljubljana vložila pri bivši občini Radovljica v letu 1992 in dopolnila v letu 1993, sicer obsega okrog 21 tisoč hektarov podržavljenih nepremičnin – kmetijskih zemljišč, gozdov, stavb in stavbnih zemljišč; od tega jih približno 15 tisoč hektarov leži na območju Triglavskega narodnega parka (TNP). Pretežen del nepremičnin, o katerih še niso odločili, je prav na območju TNP. Kot je razložila Dušanka Dubljevič, so Nadškofiji Ljubljana doslej vrnili približno 15 tisoč hektarov, kar predstavlja okrog 73 odstotkov celotne zahteve. Od tega so jim v naravi vrnili 15.245 hektarov, 72 hektarov pa v obliki odškodnine. »V naravi so bile vrnjene kmetijske in gozdne površine na območju Mežaklje, Pokljuke, Radovne, Jelovice in Bohinja. Na območju TNP so bile vrnjene pretežno gozdne površine.«

K dolgotrajnosti postopka so razen obsežnosti zahtevka Nadškofije Ljubljana po besedah Dušanke Dubljevič med drugim prispevali problemi z ugotavljanjem dejanskega stanja, saj je v času od podržavljenja do danes prišlo do številnih parcelacij. Dolgotrajna je bila tudi identifikacija nepremičnin, ki so bile podržavljene, saj se v postopku denacionalizacije lahko vrača le to, kar je bilo podržavljeno. Poleg tega so se po podržavljenju na nepremičninah gradili objekti, ki jih v postopkih denacionalizacije ni mogoče vrniti. »V tem primeru so potrebne odmere zemljišč, kar podaljša postopke,« je razložila Dušanka Dubljevič in dodala, da je bilo glede objektov, ki so na podržavljenih nepremičninah že obstajali, treba ugotoviti, ali je prišlo po podržavljenju do večjih vlaganj v nepremičnine. »Vsekakor pa poudarjamo, da bi se postopki lahko končali takoj, ko bi med zavezancem in upravičencem prišlo do poravnave,« je še poudarila Dušanka Dubljevič.

Ta čas so še v reševanju postopki, ki jih zaradi ugotavljanja dejanskega stanja ali pritožb še ni bilo mogoče končati, so pojasnili na upravni enoti. Menijo, da so na področju denacionalizacije naredili velik napredek v smislu zaključevanja več desetletij trajajočih postopkov. »Z delnimi odločitvami smo pri vseh postopkih naredili vse, kar je bilo glede na ugotovljeno dejansko in pravno stanje ter sodelovanje strank v postopku in spreminjajočo se pravno prakso možno narediti.«