Klavrn konec uspešnega podjetja

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 17. oktober 2016 / 10:43

Stečaj propadlega podjetja Semesadike Mengeš, ki je sledil po sumljivem lastninjenju, naj bi bil končan sredi prihodnjega junija. Ali bo temu res tako, pa je odvisno od prodaje. Prijavljenih terjatev je za 830 tisoč evrov.

Mengeš – Semesadike Mengeš, eno največjih podjetij za prodajo gozdnih in okrasnih rastlih, s številnimi nepremičninami, drevesnicami v Mengšu, Tišini in Markovcih, je po več kot polstoletni zgodovini lanskega junija po sumljivem lastninjenju končalo v stečaju.

Podjetje je svoj lasten prevzem plačalo kar samo, po vzoru drugih, bolj znanih tajkunskih zgodb, ki smo jim bili večkrat priča v zadnjih letih, ko so se na račun nekdaj uspešnih slovenskih podjetij okoristili prevzemniki, izčrpano podjetje pa pustili propasti.

Kot so poročali v Društvu malih delničarjev, niti uprava niti nadzorni organ družbe nista znala pojasniti odhodka družbe Semesadik v višini 1,8 milijona evrov, ki je razviden tudi iz finančnih poročil in s katerim naj bi Seme SMM odkupilo večinski delež podjetja. Sklep o finančni reviziji na predlog državne Družbe za svetovanje in upravljanje, ki je bila 16 odstotni lastnik Semesadik, je na skupščini oktobra 2012 vodstvo zavrnilo z razlogom, da je revizija predraga. Tudi stečajna upraviteljica podjetja, Anja Jandrok, v poročilu ugotavlja, da je Semesadike Mengeš dalo posojilo družbi Seme SMM v višini 840 tisoč evrov. Seme SMM so leta 2008 ustanovili Jože Panjan, sicer direktor Semesadik do leta 2011, ter Jure Prebil in Boris Grobelnik, glavni nadzornik in član nadzornega sveta Semesadik. Kot ugotavlja stečajna upraviteljica, družba Seme SMM ni nikoli poslovala, z najetim posojilom pa je bil financiran nakup delnic Semesadik. Kot je razvidno iz poročila stečajne upraviteljice, tako Jure Prebil kot Marko Smole, ki je na mestu direktorja nasledil Jožeta Panjana, potrjujeta, da posojilo ni bilo vrnjeno.

V letih pred stečajem je podjetje vse slabše poslovalo in v času stečaja ni imelo več nobenega zaposlenega, vrstile so se tudi izvršbe upnikov. Od leta 2012, ko je podjetju prenehala pogodba s Skladom kmetijskih zemljišč, je mirovala tudi vzgoja in vzdrževanje obstoječih rastlin, zaradi česar so bile sadike v slabem stanju. »Nasadov niso redno vzdrževali in obnavljali, zato je večji del rastlin presegel mere, ki so primerne za prodajo,« je v otvoritvenem poročilu ob začetku stečajnega postopka ugotovila Jandrokova in dodala, da so takšne sadike za širši krog kupcev nezanimive. Pomanjkljivo so vodili tudi računovodstvo, ob pregledu pa se je izkazalo, da manjka ključni del dokumentacije, zaradi česar so bili sproženi ustrezni postopki.

Klavrn rezultat neodgovornega vodenja mengeškega podjetja je 830 tisoč evrov prijavljenih terjatev upnikov in majhna verjetnost, da bodo dolgovi kdaj poplačani. Rok za zaključek stečajnega postopka je sicer predviden sredi prihodnjega junija, ali bo tudi izpolnjen, pa stečajna upraviteljica še ne ve, saj je končanje odvisno od prodaje stečajne mase. Prodaja premoženja Semesadik poteka po delih. »Do danes so bile uspešne delne prodaje zalog, nepremično premoženje pa še ni bilo prodano,« je poteku prodaje povedala Anja Jandrok.