Maksimilijan Samec – kamniški župan, ki je pustil pečat mestu

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 16. oktober 2016 / 16:32

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (69)

Nekateri župani so dali svojstven pečat obdobju, v katerem so vodili mesto. Med takšnimi je tudi zdravnik, kamniški župan Maksimilijan Samec. Rodil se je 12. oktobra 1844 V Arclinu pri Vojniku. Kamničanom je ostal v spominu predvsem kot župan.

Na mesto župana je bil izvoljen leta 1879, leta 1881 pa je postal še predsednik kamniške Meščanske korporacije. V času njegovega županovanja (v letih od 1879 do 1987) je mesto precej napredovalo in spremenilo svojo podobo. Zgradili so kanalizacijo, na Glavnem trgu je zraslo novo veliko šolsko poslopje, znižali so tudi klanec med mestom in predmestjem Šutna – današnji Samčev predor.

Ljudsko šolo je obiskoval v Vojniku. Po maturi je v Gradcu najprej študiral naravoslovje, nato se je prepisal na študij medicine. Leta 1870 je bil sekundarij v bolnišnici v Ljubljani, nato je nastopil zdravniško službo v Kamniku, leta 1871 v Trstu in kasneje v Postojni. V Kamnik se je vrnil leta 1877.

Leta 1883 je bil izvoljen za deželnega poslanca mestne skupine Kamnik - Tržič - Radovljica. Do tega je prišlo po hudem boju z grofom Gustavom Thurnom Valsassina, takratnim deželnim glavarjem, ki ga je premagal s 111 glasovi proti 109. V deželnem zboru se je pridružil Kersnik-Šukljetovi skupini, ki je podpirala politiko deželnega predsednika barona Winklerja. Samec je bil tudi član upravnega (1883, 1887–88) in narodnogospodarskega odseka (1884–86) ter stalni referent za okrajne cestne odbore. Postal je vitez reda Franca Jožefa. Zadnja leta svojega življenja je posvetil predvsem zdravniškemu poklicu. Umrl je leta 1889, pokopan je na pokopališču na kamniških Žalah.

Že kot študent se je ukvarjal s pisanjem in prevajanjem. V letih 1870 in 1876 sta izšla romana Dim in Pomladanski valovi ruskega pisatelja Ivana Sergejeviča Turgenjeva, ki ju je prevedel Maksimiljan Samec. Pisal je tudi razprave s področja medicine: Črtice o vplivu podnebja na človeški organizem, Spektralna analiza s podobami, Možgani in Kanibalizem. Leta 1880 je izdal razpravo Vpliv vpijanljivih pijač na posamezni človeški organizem in na človeško društvo v obče.

Opozorimo še na njegovega sina, kemika Maksa Samca (rojen 27. junija 1881 v Kamniku). Preučeval je svetlobne razmere v višinah, zato ga prištevajo med prve Slovence, ki so letali z balonom v znanstvene namene. Z meteorologijo in letalstvom se je ukvarjal tudi med prvo svetovno vojno, ko je bil vodja vojaške letalske postaje na Dunaju.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Pevnem pri Stari Loki se je 12. 10. 1823 rodil čebelar in duhovnik Luka Porenta. Kot župnik je živel v Srednji vasi v Bohinju. Z njim se je začela nova doba slovenskega čebelarstva.

V Stari Savi na Jesenicah se je 15. 10. 1862 rodil gradbenik Anton Klinar. Vodil je gradnjo vodovodov na Bledu, v Kranju in Radovljici, HE Završnica, železobetonskih mostov in cest. Delal je v komisiji za izsuševanje Ljubljanskega barja ...

V Javorjah v Poljanski dolini se je 16. 10. 1818 rodil slovenski pesnik in pisatelj Luka Jeran.