Umrli so za severno mejo
Na velikovškem pokopališču so skupaj pokopani slovenski borci za severno mejo generala Maistra in koroški brambovci, ki so branili nemško Koroško. Njihov grob je sedaj mesto sprave.
V ponedeljek je minilo 96 let od koroškega plebiscita, po katerem je bil precejšen del slovenskega poselitvenega območja priključen Avstriji. Meja je bila določena na Karavankah in tako je ostalo tudi po drugi svetovni vojni. Zgodovinarji in poznavalci plebiscitnega časa in Maistrovih bojev za severno mejo pravijo, da Koroška takrat ni bila izgubljena le zaradi volje velikih sil in protijugoslovanske propagande, ampak tudi zaradi neodločnega ravnanja slovenskih oblasti v Ljubljani in v Beogradu ter nepriljubljenosti vojske SHS na Koroškem.
Velikovec/Völkermarkt – »Prišel sem, da se poklonim vsem borcem, ki so darovali svoja življenja za domovino, ne glede, za katero, in da povem željo po negovanju dobro sosedskih odnosov in skupnih vrednot, ki nas bodo združevale, in ne razdvajale. V tem duhu se priklanjam spominu na vse, ki so tukaj pokopani,« je prejšnji petek na spominski svečanosti na velikovškem pokopališču na Kreutzberglstrasse dejal generalni sekretar Zveze društev generala Maistra Rudolf Pfajfar. Besedam predstavnika ene od vojskujočih se strani v bojih za Koroško v letih 1918 in 1919, katere usoda je bila kasneje določena po plebiscitu oktobra leta 1920, je pritrdil tudi predstavnik druge takrat vojskujoče se strani, ki jo danes predstavljata koroški Heimatdienst in organizacija brambovcev Kaerntner Abwehrkampf, dr. Josef Feldner. »Vsak zagovarja svojo resnico, vendar je treba priznati tudi drugi strani pravico do svojega stališča. Današnji obisk gospoda Pfajfarja je dokaz, da gredo naša prizadevanja za dialog in sodelovanje v pravo smer,« je povedal. Pred spomenikom klečečega vojaka in pred 17 grobovi, v katerih počiva 11 borcev generala Maistra in šest koroških brambovcev, sta si simbolično segla v roke. Ta stisk roke je bil storjen v dneh, ko mineva 96 let od koroškega plebiscita. Še nekaj let nazaj je bila obletnica dan sovraštva in demonstracija zmage nemštva nad slovenstvom, sedaj pa je vedno bolj praznik vseh Korošcev, ne glede na narodnost in jezik, in dokaz, da Koroška ni več nekaj zatohlega, nazadnjaškega, sovražnega.
Svečanosti na velikovškem pokopališču so dali tako na koroški kot tudi na slovenski strani velik pomen. Pobudo zanjo so pred štirimi leti dali člani avstrijsko-slovenske koordinacije za čezmejni dialog dr. Josef Feldner, dr. Marjan Sturm in zgodovinarja profesor Janez Stergar in dr. Danijel Grafenauer. »Umrli so v veri v svojo domovino, ker politika sporov ni rešila na miren način,« so zapisali v obrazložitvi pobude za skupno spominjanje žrtev plebiscitnih bojev. Med govorniki na petkovi svečanosti so bili tudi drugi podpredsednik koroškega deželnega zbora Rudolf Schober, velikovška podžupanja in profesorica na tamkajšnji gimnaziji dr. Edeltraud Gomernik - Besser in slovenski generalni konzul v Celovcu Milan Predan, ki je povedal, da sam osebno in konzulat podpirata vsa dejanja, ki prispevata k sožitju v tem prostoru, ki je bil desetletja zaznamovan s konflikti in tudi vojnami.