Tomšič si zasluži spomenik

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / torek, 4. oktober 2016 / 10:45

Tako so prepričani organizatorji simpozija o sindikalnem voditelju, ustanovitelju prve demokratične stranke pri nas in častnem občanu Kamnika Francetu Tomšiču, ki so ga v okviru Socialnega tedna v petek pripravili v Šmarci.

Šmarca – »Za simpozij o Francetu Tomšiču smo se odločili zato, ker čutimo, da se njegov čas zelo odmika, ne le časovno, ampak predvsem v naših pogledih na takratno dogajanje. Tomšič je danes nekdo, ki ga že skorajda nihče več ne pozna, in malo ljudi o njem še govori. S simpozijem smo želeli predstaviti čas, v katerem je deloval, socialdemokracijo in to, kar je za osamosvojitev naredil,« je razloge za celodnevni simpozij, na katerem je s svojimi prispevki sodelovalo dvanajst uglednih avtorjev, v imenu organizacijskega odbora predstavila dr. Marjeta Humar.

Zbrani so se s prispevki in priložnostno razstavo spomnili v Šmarci rojenega politika in sindikalista, ki je v širšem slovenskem okolju postal poznan decembra 1987, ko je vodil litostrojsko stavko. Posledica stavke in velikega zbora v dvorani Cankarjevega doma je bila ustanovitev Iniciativnega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS). Šestnajstega februarja 1989 je bila še formalno ustanovljena stranka s socialdemokratskim programom, njeno vodenje pa je prevzel France Tomšič. Stranko je vodil do novembra 1989, ko ga je na predsedniškem mestu zamenjal Jože Pučnik.

Človek s civilnim pogumom

»Slovenska osamosvojitev je nekaj posebnega, kajti zgodbe o tem danes pišejo tisti, ki so imeli fige v žepu. Zraven so bili takrat seveda vsi, a eni s srcem in civilnim pogumom, drugi pa iz gole preračunljivosti. Če je kdo tisti, ki je resnično imel civilen pogum, je to France Tomšič, kajti ključne stvari, ki jih je naredil in so zaznamovale Slovenijo, so se zgodile že dve leti pred osamosvojitvijo – litostrojska stavka je bila nekaj posebnega, saj je Tomšič kot vodja stavke prišel pred takratno Skupščino, za kar je bil potreben velik pogum. Tam so bile postavljene ključne štiri demokratične zahteve, ki so popolnoma odstopale od takratnega režima. In če sem kaj še posebej cenil pri njem, je bilo to, da ni ovinkaril. Rekel je – ustanavljamo stranko in gremo v boj za oblast,« je svoje videnje na Franceta Tomšiča, ki je po vrsti let, ki jih je preživel v Nemčiji, do svoje smrti marca 2010 živel na Perovem, strnil mag. Branko Grims. Občina Kamnik je Tomšiču leto dni po smrti podelila naziv častnega občana.

Organizatorji simpozija bodo prispevke drugo leto izdali v zborniku, v prihodnje pa nameravajo Francetu Tomšiču postaviti tudi spominsko obeležje, ki bi pričalo, kako pomemben človek za sodobno Slovenijo je bil.