Kapelica, spomin na graditev predora

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 3. oktober 2016 / 10:05

Te dni mineva 110 let, kar je skozi karavanški predor med Podrožco in Hrušico zapeljal prvi vlak. Na njegovo gradnjo spominja kapelica v Janežičevem rutu v Podrožci nad Šentjakobom na Koroškem.

Prejšnjo nedeljo so v Janežičevem rutu v Podrožci/Rosenbach nad Šentjakobom v Rožu blagoslovili in odprli za javnost »Janežičevo kapelo v ruševinah«. Svečanost, ki so se je udeležili številni občani občine Šentjakob, je bilo krajevno praznovanje, poleg tega pa eno od 16 prizorišč letošnjega Dneva spomenika, na katerem je umetnostni zgodovinar in vodja koroške spomeniško varstvene službe Gorazd Živkovič predstavi javnosti bolj in manj znane spomenike iz preteklosti obeh na Koroškem živečih narodov. Zato je bil tudi moto letošnjega Dneva spomenika »Skupno na poti«. Letos je bila v projekt vključena obnovljena kapela družine Janežič iz Leš/Lessach. Čas odprtja je bil posrečeno izbran. Konec septembra leta 1906, torej pred natanko 110 leti, je bil zgrajen karavanški železniški predor med Podrožco na koroški strani in Hrušico na slovenski strani. Kapelica z mrtvašnico in bližnje pokopališče sta bila leta 1903, torej tri leta po začetku gradnje predora, urejena prav za potrebe graditeljev predora na koroški strani. Skupaj jih je bilo nad 2000. Zanje je bilo zgrajeno posebno naselje. Raziskovalci zgodovine gradnje predora in kapelice so ugotovili, da so graditelji predora zaradi težkih delovnih in življenjskih razmer ter bolezni pogosto iskali uteho tudi v kapeli, 22 pa se jih je v njej tudi poslovilo od tega sveta. Med njimi so bili štirje mrtvorojeni otroci in tri žrtve nasilja, ki je bilo zaradi pisane narodnostne sestave kopačev in njihovih različnih značajev, navad in potreb nekaj običajnega. Kapeli je bilo usojeno le 13 let miru. Leta 1919, ko se je za mejo med Avstrijo in tedanjo Kraljevino SHS vnel boj za Koroško, je bila zaradi topovskih granat težko poškodovana. Čeprav je bila vsa ta leta v ruševinah, so negovali domačini do nje spoštljiv odnos.

Sedaj je rešena propada. Za to so zaslužni avstrijski in koroški zavod za spomeniško varstvo in njegov predstojnik Gorazd Živkovič, Občina Šentjakob in družina Janežič iz Leš. Zanjo je ta kraj še posebej svet. V bližini kapele je križ, na katerem piše, da se je 19. maja leta 2014 pri delu v gozdu smrtno ponesrečil gospodar Franci Janežič. Njegovo vlogo je prevzel sin Peter.

Govorci na slovesnosti, deželni varuh kulturne dediščine Gorazd Živkovič, gospodar Peter Janežič, župan občine Šentjakob Heinrich Kattnig in šentjakobski župnik in dekan Jurij Buch, ki je kapelo in pokopališče po 113 letih znova blagoslovil, so bili enotni v želji, naj bo kapela simbol miru in protest zoper nasilje in vojno. Tudi v različnosti je možnost, da lahko slehernik zaživi življenje, ki ga čuti v srcu. Za sklep svečanosti je zadonela Lipa, ki jo je zapel šentjakobski pevski zbor pod vodstvom Primoža Kerštanja.