Kako so v Davči pridelovali lan

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / petek, 30. september 2016 / 00:00

Lepote Davče in tradicija predelave lanu, ki jo v tej vasi ohranjajo še danes, so glavna tema novega, že osmega dokumentarnega filma Janeza Habjana. Nocoj ob 19. uri ga bodo predvajali v galeriji Muzeja Železniki.

Davča, ki velja za največjo slovensko vas, je poznana tudi po lanu, ki so ga na kmetijah pod obronki Porezna in Blegoša sejali in trli vse do 60-ih let prejšnjega stoletja. »Nato pa so to opustili in šli 'na šiht' v Železnike,« na koncu novega dokumentarnega filma Davča in lan pojasnjujejo njegovi glavni junaki – starejši domačini, zbrani za kmečko mizo v »hiši« pr' Pstinarju. Tradicijo predelave lanu v Davči ohranjajo z vsakoletnim Dnevom teric, svoje pa bo dodal tudi 45-minutni film, ki ga je Janez Habjan iz Železnikov posnel na željo Davčarjev. »Posneli smo film s še živečimi domačini, ki znajo iz prve roke povedati in pokazati, kako so nekoč sejali in predelovali lan – z željo, da to ne bi šlo v pozabo,« je dejal Habjan. Film si lahko ogledate nocoj ob 19. uri v galeriji Muzeja Železniki.

O predelavi lanu v Davči sicer že obstaja krajši, 20-minutni film, ki so ga pred nekaj leti na pobudo Turističnega društva Davča posneli pr' Vrhovc in ga nato poslali v nekatere šole, muzeje in na občine. Profesionalni ekipi se je tedaj s svojo kamero pridružil tudi Habjan, ki je doslej v svojem prostem času posnel že osem dokumentarnih filmov o nekdanjih običajih in obrteh v Selški dolini. Odločil se je, da bo film razširil in v njem prikazal celotne postopke predelave lanu vključno z običaji, ki so spremljali ta opravila, spomine na to pa v sproščenem pogovoru obujajo že omenjeni domačini. »Ko so bili za mizo, sem postavil kamero in jih prosil, naj začnejo pripovedovati o lanu. Glavna igralka je Minka Peternelj, ki odlično govori v dialektu, takšnem, ki že malo vleče na cerkljansko območje. V pogovoru za mizo sodelujejo še Ivanka Ambrožič, Marija Bevk, Tine Kejžar, Malka Peternelj, Janez Primožič in žal že pokojni Stane Peternelj, sicer pa v filmu nastopajo tudi drugi domačini,« je povedal Habjan.

»S konji se je 'fajn' oralo, z voli je bil pa tak 'mater'. Najslabše je pa bilo, če sta bila skupaj konj in vol, še slabše kot dva vola skupaj …« domačini v filmu podoživljajo stare čase. Povedo tudi, da so lan sejali tako kot žito, a je morala biti primerna gostota – pet semen pod en palec. Ko je lan rasel, se je Habjan večkrat vrnil v Davčo, da ga je posnel v različnih velikostih, včasih se je tam ustavil kar spotoma med službo – je namreč veterinar. Pripoved domačinov je obogatil tudi s posnetki postopkov, ki so potrebni, da iz lanene bilke dobimo platno. Konec poletja so lan populili, ga posušili in obtolkli, da je odpadlo seme. Nato so ga povezali v večje snope ter ga septembra ali oktobra pogrnili na pust grič, na late, da ni bil na zemlji, pripovedujejo domačini. Nato je bil tri tedne na dežju in soncu, da so se naredila vlakna, da se je »zgodil«, kot so dejali nekoč. Posušili so ga v laneni jami, pozimi pa je prišlo na vrsto trenje lanu. Sledilo je mikanje prediva, predenje na kolovratu, kar v filmu prikažejo pr' Pstinarju, po končanem opravilu pa se vaščani v soju latern v visokem snegu, ki so ga za potrebe filma namenoma čakali, odpravijo proti domu … Prikazali so tudi pranje štren, navijanje v klovčke in tkanje platna na statvah. Platno so uporabljali za posteljnino, žaklje, iz lanenih niti pa so izdelovali vrvi, razlagajo domačini.

Film predstavlja tudi lepote Davče. Že na začetku gledalca »pozdravi« divji petelin, prikazana je srnjad, ki jo je Habjan posnel na jagi, pa tudi čudovita narava, davški slapovi, za katere mnogi niti ne vedo, cerkev …

Habjan je film snemal v letih 2014 in 2015, snemanja pa so potekala zelo gladko. »Nastopajoči so se držali dogovorov, sicer pa je vse skupaj koordiniral Lojze Jelenc, predsednik turističnega društva,« je povedal. Snema zelo rad, več preglavic mu povzroča montaža, tudi zato, ker je bilo film treba zelo strniti, tokrat v 45 minut, posnetega materiala pa bilo vsaj desetkrat več.