Sokovnik

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / torek, 27. september 2016 / 13:08

Gotovo še kdo od vas po­zna sokovnik Ema Celje. Črn, v dveh delih, spodnji del, kjer vre voda, in zgornji del, v katerem se v luknjičasti vložni posodi kuha sadje, iz katerega se izloča sok. Po gumijasti cevki priteče sok in takšen sok je treba prekuhati še enkrat, mu dodati sladkor in ga vročega zapreti v steklenice. Tako so vkuhavali sok včasih in prav na enak način ga pri nas delamo še danes. Sok kuhamo iz grozdja, ki ga je v tem času tudi na Gorenjskem dovolj. Včasih smo ga tudi kupili na Štajerskem in Primorskem. Refošk s Primorskega je bil precej bolj sladek kot štajersko grozdje. Gorenjska isabela je, kakršna je. Prijateljico odrešimo, ko ji oberemo grozdje, potem pa se naša garaža in terasa spremenita v proizvodnjo. Na plinskem štedilniku kuhamo na dva sokovnika hkrati. En sokovnik je star več kot 60 let in smo ga podedovali od stare mame. Drugi sokovnik je mlajši, star je kakih deset let (tašča je kupila novega), v resnici pa sta oba popolnoma enaka. Isti sistem, ista barva, isti proizvajalec, cevke, pokrov, notranja posoda … Kljub novosti in napredku kakšna nova stvar ostane povsem enaka, kot je bila. Sok torej teče v »stereo izvedbi« v velike lonce in potem smo to včasih sproti sladkali in pretakali v steklenice. Najbolj mukotrpno delo je bilo z zajemalko ali manjšim loncem pretakati sok preko lijaka v steklenice.

Letos poleti pa s prijateljico debatirava o vkuhavanju. Tudi pri njih je družina enako velika in človek se takoj razume in potrdi v pogledih. Otroci neprestano nekaj pijejo. Ob še večji spodbudi in reklami ne pijejo le vode ali nesladkanih čajev, torej je treba nekaj kupovati. Če pa imaš voljo in možnost, kuhaš sok sam. Ta mama pravi, da sok (sicer po drugačnem postopku) namoči v posodo za mleko, ki ima spodaj pipo, potem pa ga enostavno točiš v steklenice. In tedaj tudi meni posveti žarnica inovacije. Natočen sok smo sedaj točili v nerjaveči sod za vino oz. mošt. Ta sok smo s paličnim gorilnikom segreli in osladkali, potem pa smo enostavno preko pipe, ki je na dnu soda, nalivali sok v steklenice. Grozdje je zelo primerno sadje za kuhanje soka, saj smo na deset litrov čistega soka dodali le en kilogram sladkorja. Tako smo s pijačo opremljeni za zimo. Imamo zeliščni sirup, grozdni sirup in stisnili bomo še mošt. Običajno do prvega bezga v maju vsega zmanjka. Ne vem, kam bi z embalažo, če bi vse to morali kupovati, da ne govorim o kakovosti domačih sokov v primerjavi s kupljenimi … Letos je bilo še nekaj čisto posebnega. V petek me je v posteljo pregnalo hudo vnetje ledvic. Tako sem vso proizvodnjo opazovala leže s kavča oziroma sem sem in tja malo poškilila, kako gre. Otroci in Janez so vse naredili sami.