Del dobička tudi občinam

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / torek, 20. september 2016 / 10:21

Javni zavod Gorenjske lekarne naj bi v prihodnje del dobička iz tržne dejavnosti razdelil med občine soustanoviteljice zavoda. Takšna je pobuda tržiškega župana Boruta Sajovica in so jo podprli občinski svetniki. Direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec je opozorila, da bi občine s to odločitvijo povzročile ne samo nižanja plač, ampak tudi odpuščanje.

Tržič – Da Gorenjske lekarne delajo dobro, je pohvalil župan Borut Sajovic, a dodal, da so časi težki, občinam primanjkuje denarja in je na mestu tudi vprašanje, kako razdeliti tisto, kar je presežek. Sajovic zato s soglasjem občinskih svetnikov daje pobudo županom občin soustanoviteljic Javnega zavoda (JZ) Gorenjske lekarne za sprejem dogovora o delitvi dela ustvarjenega presežka iz delovanja tržne dejavnosti JZ, kar sicer ureja Odlok o ustanovitvi JZ Gorenjske lekarne. To so pred tržiškimi že predlagali škofjeloški svetniki.

Dosedanja praksa je bila takšna, da se je približno polovica presežka iz tržne dejavnosti Gorenjskih lekarn namenila za izplačilo delovne uspešnosti zaposlenih, druga polovica pa za investicijska vlaganja v enote JZ, to je sploh njihov edini vir za investicije, s katerimi pa vračajo nazaj v lokalno skupnost. V letu 2015 so ustvarili 587 tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki, imeli so 171 zaposlenih.

Direktorico Gorenjskih lekarn Romano Rakovec so povabili na sejo v Tržič. Odločno je nasprotovala trditvi, da jer njihov JZ monopolist: »Lekarniška dejavnost ima res monopol nad izdajo in prodajo zdravil na recept in brez njega, ta monopol ima strokovne argumente, predvsem pa je treba vedeti, da je to v osnovi javna služba in ne tržna dejavnost. V Sloveniji si od leta 1992 na tem področju močno konkurirajo zasebne in javne lekarne.« Opozorila je tudi na sistem financiranja lekarniške dejavnosti, za katerega meni, da je trenutno neustrezen. S tržno dejavnostjo ustvarijo Gorenjske lekarne dvajset odstotkov prihodkov, vendar morajo s tem prihodkom financirati plače v celoti za kar štirideset odstotkov zaposlenih, vseeno pa na plačo posameznega zaposlenega tržni del (delovna uspešnost) v povprečju znaša le med 15 in 25 odstotkov. Rakovčeva je še opozorila, da bi občine s to odločitvijo povzročile ne samo nižanja plač, ampak tudi odpuščanje v Gorenjskih lekarnah: »Že sedaj imamo namreč kar 15 lekarn od skupno 23 takšnih, v katerih dela minimalna ekipa, ponekod samo en farmacevt na izmeno. Poleg tega ne bi več zmogli realizirati vseh ciljev in lahko bi se zgodilo, kot se je v Kočevju, ko je moral zavod celo odprodati zalogo zdravil, zato da je poplačal občini.«

Občina je ustanoviteljica še drugih javnih zavodov, kot so knjižnice, šole, vrtci, komunala, je opozoril župan Sajovic: »Ljudje, ki so zaposleni v drugih javnih sektorjih, imajo bistveno slabša izhodišča kot v Gorenjskih lekarnah.« Tudi nekateri tržiški svetniki so opozorili na neenakopravnost med zaposlenimi v javnem sektorju – ponekod sploh niso deležni izplačil delovne uspešnosti. Svetnik David Ahačič je predlagal, naj župani pripravijo konkreten predlog spremembe odloka, na podlagi katerega se bodo potem lažje pogovarjali in odločili.