Maov duh še straši

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 17. september 2016 / 10:10

Letos sta dve kitajski obletnici, ob katerih se zavemo, kako zelo se je Kitajska spremenila. Pred petdesetimi leti (1966) je predsednik Mao sprožil kulturno revolucijo, deset let pozneje, 9. septembra 1976, je umrl. Je umrl tudi njegov duh?

Mao pomagaj!

V desetletju kulturne revolucije (1966–1976) sem tudi sam simpatiziral s takimi norostmi. Pisal sem na kitajsko ambasado v Beograd in od tam so mi poslali Maovo rdečo knjižico, značko (oboje še hranim) in še ene druge papirje. Takrat seveda nismo mogli vedeti, kaj vse se je pod to »firmo« dejansko dogajalo. Kulturna revolucija je bila tretje veliko dejanje v Maovem življenju. Prvi sta bili Dolgi pohod (sredi 30. let) in Velik skok naprej (beri: nazaj), gospodarski eksperiment (po 1958), ki je povzročil lakoto, v kateri je umrlo 30 milijonov ljudi. »Katastrofalne posledice Velikega skoka je skušal Mao – v duhu s svojo tezo o permanentni revoluciji kot gibalu družbenega razvoja – popraviti z veliko proletarsko kulturno revolucijo, ki jo je sprožil leta 1966 in s katero naj bi utrdili revolucionarne ideale. Usmerjena je bila proti buržoaznim in reakcionarnim elementom v družbi, vendar je bila to le pretveza, ki mu je omogočila, da se je lahko znebil političnih nasprotnikov. Študente in dijake je spodbudil k ustanovitvi Rdečih gard, ki so imele za nalogo opraviti s starimi idejami, staro kulturo, starimi običaji in starimi navadami. Mladi so dobili rdečo knjižico z Maovimi praktičnimi nasveti in nauki, ki so jih recitirali na javnih manifestacijah po vsej državi. Knjižica je postala njihov zaščitni znak in Mao je v tem času pridobil skoraj božanski status. Rdeče garde so preganjale profesorje, intelektualce, zmerne politike, umetnike, pisatelje in mnogokrat so obračuni z njimi potekali na javnih srečanjih, kjer so žrtve poniževali in tudi mučili. Številne vladne uradnike in intelektualce so poslali na prisilno delo na podeželje, kjer so se morali učiti iz kmečkih izkušenj in prebirati Maova dela. Akcije Rdečih brigad so se kmalu sprevrgle v medsebojno tekmovanje, kdo bo bolj natančno izpolnjeval Maove nauke, in med njimi so se vneli srditi spopadi, ki jih je morala zatreti vojska. V letih nasilnega političnega preganjanja so umrli tisoči in milijoni so se znašli za zapahi ali v izgnanstvu. Čeprav je kulturna revolucija skozi leta izgubljala svojo moč, se je končala šele z Maovo smrtjo leta 1976.« Sledil je spopad med njegovimi dediči. »Po Maovi smrti se je vnel oster boj za nasledstvo med radikalnimi člani partije, ki jih je predstavljala Maova tretja žena Džang Čing, in zmernimi pragmatičnimi voditelji, ki jih je vodil Deng Xiaoping … Z aretacijo Bande štirih, ki ji je pripadala Džangova, je nasledstveni boj pripadel Dengu, ki je nemudoma končal kulturno revolucijo in opustil radikalne politike svojega predhodnika. Začel je liberalizirati gospodarstvo in uvedel nekatere kapitalistične pristope, kot je zasebno podjetništvo. Državo je odprl svetu in tujim naložbam, kar je prineslo nagel razvoj in Kitajska je v dveh desetletjih postala gospodarska velesila. Pet let po Maovi smrti je partija objavila poročilo o njegovem delu, kjer je zapisala, da je imel v 70 odstotkih prav, v 30 odstotkih pa se je motil. S tem je priznala napake njegove politike, vendar ga ni obsodila, saj bi s tem zamajala svojo vlogo. Mao tako še danes ostaja kultna osebnost na Kitajskem.« Dengovo vizijo družbenega razvoja Kitajske in odnosa do kitajske zgodovine ponazarja njegov izrek, da »ni važno, kakšne barve je mačka, dokler lovi miši.« (Vir: MMC RTV SLO) Kitajsko danes obvladuje svojevrsten paradoks. Prakticira zelo učinkovit in brutalen kapitalistični način produkcije, tega pa še vedno vodi in nadzira KP, a tako, da tudi velik del komunistov vešče kapitalizira svoje premoženje. Večina Kitajcev je z eno nogo še vedno v komunizmu, z drugo pa neustavljivo vstopa v skušnjave potrošništva. Mao pomagaj!

Diletantski udar

»V Turčiji imamo veliko izkušenj z državnimi udari in prav zato smo lahko hitro presodili, da je bil tokratni izredno slabo organiziran … Običajno so se državni udari začeli proti jutru, nekje med tretjo in četrto uro, ko ljudje spijo in ko se lahko pučisti izognejo veliko nepotrebnim žrtvam in s tanki razmeroma neovirano zasedejo pomembne javne ustanove, trge in podobno. Tokrat pa se je vse skupaj začelo med večerno prometno konico na bosporskem mostu.« Tako je Erden Kosova, turški aktivist, umetnostni kritik in predavatelj na univerzi Kadir, razčlenil dejstvo, da je bil poletni vojaški udar izveden diletantsko oziroma zrežiran.

Proti korupciji po rusko

Šefa ruske protikorupcijske komisije Dmitrija Zaharčenka so aretirali s 120 milijoni dolarjev gotovine od podkupnin (okoli 107 milijonov evrov). V Kremlju pa zagotavljajo, da se boj proti korupciji nadaljuje … Hm.