Čeferin na čelu Uefe
Aleksander Čeferin je postal novi predsednik Evropske nogometne zveze Uefa, tako visoke funkcije pa v športu ni imel še noben slovenski športni delavec. Podprlo ga je 42 od 55 delegatov.
Čeferin sedmi predsednik Uefe
Predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin je postal novi predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa), ki jo bo po predčasnem suspenzu nekdanjega francoskega nogometaša Michela Platinija vodil naslednji dve leti in pol, ko bodo na vrsti redne volitve vodstva Uefe. Na sredinem izrednem kongresu Uefe v Atenah je 48-letnega odvetnika podprlo 42 delegatov nacionalnih nogometnih zvez, njegov 68-letni protikandidat Nizozemec Michael van Praag pa je prejel 13 glasov. Tako visoke funkcije v športni politiki do sedaj ni zasedal še noben slovenski športni funkcionar. »Hvala za izjemno podporo. To je velika čast, a hkrati velika odgovornost. To mi veliko pomeni, družina je ponosna na to, majhna in lepa Slovenija je ponosna. Upam, da boste nekoč tudi vi ponosni name,« je v prvi izjavi po izvolitvi dejal Čeferin. V predstavitvi kandidature je Čeferin zbranim delegatom poudaril, da ima pripravljene programe, ki bodo dvignili Uefo na novo raven, do tega pa bo prišel s pomočjo in upoštevanjem držav članic. »Nisem tu, da bi izpostavljal nepravilnosti. Nočem ustvarjati imperija strahu, ko nas bo vsak dan strah. Rad bi izpostavil dobre stvari, ki jih je Uefa počela. In ste jih počeli vi. Želim si normalnega obdobja, pozitivnih stvari, prijateljstva,« je poudaril. Z izvolitvijo Čeferina na vrh Uefe bo Nogometna zveza Slovenije do sredine decembra dobila novega predsednika. Vodenje zveze je začasno prevzel najstarejši podpredsednik Radenko Mijatović, več medijev pa poroča, da je najresnejši kandidat za Čeferinovega naslednika nekdanji nogometni sodnik David McDowell Zor.
Lahko stari starši postanejo starši?
Ta teden se je razživela razprava glede ureditve posvojitev otrok v primeru smrti staršev. Že ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v novem predlogu družinskega zakonika predvidelo možnost, da lahko tudi stari starši posvojijo otroka brez živih staršev, enako pa tudi zakonska predloga, ki sta ju v parlamentarno proceduro vložila NSi in Gibanje za otroke in družine. Slednja dodatno predlagata še, da bi starši z notarskim zapisom ali v veljavni oporoki izrazili svojo voljo glede posvojitve, izvrševanja roditeljske pravice ali skrbništva svojih otrok v primeru njihove smrti, v Gibanju za otroke in družine pa tudi, da se zaradi varovanja otrokove koristi staršem nemudoma odvzame roditeljska pravica, če ti storijo kaznivo dejanje hujših telesnih poškodb v družini ali če umorijo zakonca, partnerja, svojega otroka ali otrokove stare starše. Možnost posvojitve otrok s strani starih staršev pa v uradu Varuha človekovih pravic ocenjujejo za neprimerno in predlagajo, naj v zakonu raje opredelijo, da bi imeli stari starši prednost pri izvajanju varstva in vzgoje ali pri dodelitvi rejništva. Možnost, da bi stari starši lahko posvojili vnuke, je namreč po njihovem mnenju v nasprotju z načelom največje otrokove koristi, saj takšna ureditev koristi starih staršev postavlja pred koristi otroka in bi otroku povzročila velike težave, zlasti zaradi zmede v sorodstvenih odnosih, saj bi s posvojitvijo otrokovi strici in tete pravno postali njihovi bratje in sestre, oče in mati pa bi izginila iz sorodstva. Dodali so še, da predlagana možnost poleg otrokovih koristi zanemari tudi koristi in pravice drugega para dedka in babice, saj po posvojitvi otroka pravno z njim sploh ne bi bila več v kakršnikoli sorodstveni zvezi.
Protestni shod pomočnic vzgojiteljic
Sindikalna konferenca predšolske vzgoje pri sindikatu Sviz je ta teden na izredni seji soglasno sklenila, da bo 29. septembra v Ljubljani protestni shod za dostojne plače pomočnic vzgojiteljic v vrtcih. Kot je dejal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, želijo s protestnim shodom vlado in pristojno ministrstvo pozvati, naj jim končno prisluhneta. Pomočnice vzgojiteljic se namreč zavzemajo za izboljšanje plač, ki zdaj po Štrukljevih besedah znašajo okoli 600 evrov. Kot je pristavil, vlade že od leta 2009 priznavajo, da gre za neustrezno vrednotenje teh plač.
Ukinitev zaznamb na nepremičninah
Ministrstvo za delo bo predlagalo spremembe zakonodaje, s katerimi bi za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ukinili zaznambe na nepremičninah v vrednosti do 120 tisoč evrov, prav tako bi ukinili tudi vračilo, je napovedala ministrica Anja Kopač Mrak. Po njenih besedah je na terenu še vedno veliko primerov, ko se posamezniki, še posebej starejši, odpovedo varstvenemu dodatku zaradi navezanosti na nepremičnino. Posamezniki in družine, ki so lastniki nepremičnine v vrednosti do 120 tisoč evrov in v njej tudi bivajo, bodo tako ob nespremenjenih drugih pogojih v zakonu pridobili denarno socialno pomoč in varstveni dodatek brez zaznambe, ukinjamo pa tudi vračilo teh pravic, je napovedala.