Znameniti kamin v Kopiščarjevi poti na Prisojnik / Foto: Jelena Justin

Prisojna gora

Prisojnik (2547 m) – Prisojnik oz. Prisank je skalni kolos na Vršiču. Prava zakladnica zavarovanih plezalnih smeri: Hanzova, Kopiščarjeva in Jubilejna. Vsaka je edinstvena in enkratna. Gora na meji med Primorsko in Gorenjsko, s katere nas gleda Ajdovska deklica.

Prisojnik je pogosto obiskana gora, saj visoko izhodišče na Vršiču nudi dokaj kratek vzpon. Vendar če se lotimo katerekoli zavarovane plezalne poti, ki vodi nanj, se seveda časovnica vzpona podaljša. Ker je bila letos na novo obnovljena Kopiščarjeva pot na Prisojnik, nisem razmišljala dolgo, po kateri se bom povzpela na vrh. Ideja sestopa je bila po delu t. i. Jubilejne poti, tik pred Zadnjim Prisojnikom pa bomo zavili na markirano pot, ki vodi nazaj na Vršič. Zadnje okno bo počakalo do naslednjič.

Kopiščarjeva pot na Prisojnik je bila nekoč imenovana tudi Jeseniška. Drznem si trditi, da je še vedno tehnično najzahtevnejša zavarovana plezalna pot v našem visokogorju. Če se odločimo za omenjeno pot, ne pozabimo na čelado in obvezno tudi samovarovalni komplet.

Izhodišče je Tičarjev dom na Vršiču, 1620 metrov. Od doma sledimo nekaj časa po običajni poti na Prisojnik, nato pa nas smerokaz usmeri proti prvemu oknu. Malce izgubimo na višini, sicer pa obhodimo Sovno glavo, kar nas pripelje do vstopne police v zavarovano pot. Vstopna polica pod previsom je precej široka, nato pa se zoži nad spoštljivim prepadom. Zanesljiva varovala nam bodo olajšala plezanje preko strme in izpostavljene stene do pomola. Le-ta je poraščen s travo in rušjem. Steza se dviga po travnatem in skrotastem pobočju. Tik pred seboj lahko opazimo lik Ajdovske deklice, na dosegu roke.

Pot se strmo vzpenja, v pomoč so nam brezhibne jeklenice, so pa tudi mesta, kjer ni varoval. Ob rdečkasto-rumenkasti steni se usmerimo levo proti »zloglasnemu« kaminu, ki je včasih, ko pot še ni bila tako dobro opremljena z varovali, predstavljal strah in trepet. Kamin je visok približno 15 metrov, rahlo previsen in povsem navpičen in zračen. Številne skobe in dve vzporedni jeklenici močno olajšajo plezanje. Sledi tisti najožji del, ki je previsen in se je treba kar rahlo nagniti navzven, še posebej če imamo s seboj velik nahrbtnik. Mesto je morda bolj podobno plazenju kot plezanju, kajti marsikdo si nahrbtnik celo sname z ramen in ga potiska pred seboj. Od tukaj naprej tehnične težave popustijo, moramo pa biti še vedno previdni, saj smo v krušljivem svetu, kjer si občasno pomagamo z rokami. Pot nas vodi po lepo speljanih policah, kjer kar naenkrat začutimo mrzel piš in pred seboj zagledamo Prednje okno. Sestopimo v dno grape, kjer so lahko poleti strma in nevarna snežišča – no, letos jih ni. Ogromno okno se odpira nad nami, mi pa se počutimo kot mravljica v tem velikem skalnatem kolosu. Narava je res mogočna. Vzpon proti oknu po drobljivem svetu je zaradi padajočega kamenja nevaren. Iz okna splezamo po gladki skali, ki je dobro varovana. Na drugi strani pa drugačen svet trentarske strani: zelenje. A do vrha Prisojnika je še daleč. Po grebenu, ki je na nekaterih mestih zelo zračen, a odlično zavarovan, varno splezamo do vrha, kjer se nam odpre čudovit razgled: Jalovec, Mangart, Mojstrovke, Špik, Oltarji, Rokavi, Škrlatica, Razor itd.

Predlagam, da se s Prisojnika spustimo po delu Jubilejne poti. Vrnemo se po smeri prihoda, ko nas puščica na skali Mlinarica – 2. okno usmeri levo po skrotju navzdol. Hitro smo na razpotju; desno gre Južna oz. Slovenska pot, levo pa naša Jubilejna pot proti 2. oknu. Takoj se direktno navzdol spustimo približno dvajset metrov, da dosežemo polico, po kateri nadaljujemo. Del Jubilejne poti ni zavarovan, a kjer so varovala nujna, so na voljo. Globoko pod nami se pokaže dolina Krnica. Zračna pot je navdušujoča. Tik pred Zadnjim Prisojnikom, kjer je Zadnje oz. 2. okno, zavijemo desno proti Vršiču. V začetnem delu zagruščena pot zahteva nekaj previdnosti, sicer se pa lepa steza vije pod južno steno Prisojnika. Z malce sreče bomo srečali celo kozoroge.

Nadmorska višina: 2547 m
Višinska razlika: 1000 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 5 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 15. september 2018 / 09:00

Bližji ljudem

Na teren, bližje ljudem je vodilo enega največjih projektov ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v pravkar minulem mandatu, reorganizacije centrov za socialno delo. Zadnji teden...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 15. september 2018 / 20:21

Pojedel »zarečen kruh«

Naziv mladega gospodarja leta je na letošnjem izboru na Prevaljah pripadel Mateju Ržku z Gorenjega Brda, ki je pred tremi leti od matere na kmetiji prevzel tudi dopolnilno dejavnost peke piškotov, kru...

GG Plus / sobota, 15. september 2018 / 20:20

Pivo, ki je združevalo Mengšane

Staretova pivovarna v Mengšu je bila ustanovljena leta 1818. Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš je ob dvestoletnici izdalo knjigo Staretova pivovarna v Mengšu 1818–1917, v kateri avtor Simon Smrk...

GG Plus / sobota, 15. september 2018 / 20:14

Muzej, gore in Himalaja

Če ti je v življenju dano, da svoj hobi lahko preneseš delno tudi na področje dela, je to nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi. Nikoli si nisem mislila, da bo moja ljubezen do gora prišla do izr...

GG Plus / sobota, 15. september 2018 / 20:13

Spomini in spoznanja Ernesta Petriča

»Vstali smo in se napotili v 'Zeleni salon', kjer naj bi Silvestra in Eva kramljali s predsednikovo soprogo in kjer naj bi se poslovili. Tu pa je nastala resna težava. Ne prve dame ne Eve in ne Sil...

Razvedrilo / sobota, 15. september 2018 / 20:10

Promenada na petih odrih

Železniški muzej v Ljubljani je pred dobrim tednom gostil – pravijo, da zabavo jesenskih zabav: Pop promenado. Eni se je veselijo, spet drugi jo komaj čakajo, nežnejši spol pa si daje duška že kakšen...