
Ljudstva pridejo, ostanejo ali grejo
V pritličju Mestne knjižnice Kranj so v torek odprli dve razstavi. Prva, Premiki v obljubljene dežele, predstavlja premike različnih ljudstev na območju današnje Slovenije, druga z naslovom Različnost nas bogati pa prikazuje predmete in zgodbe ljudi, ki so se k nam preselili iz drugih držav.
Kranj – Če kdaj, je prav v zadnjem času tematika preseljevanj in ob tem prebivanj različnih kultur na našem ozemlju še posebno aktualna. Vsaj mislimo si tako, pa to ravno ne drži. Migracije ljudi in celih ljudstev so stalnica, odkar ta svet stoji, seveda tudi v naših krajih. O tem govori tudi priložnostna razstava z naslovom Premiki v obljubljene dežele, ki so jo pripravili strokovnjaki kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Judita Lux, Milan Sagadin in Katharina Zanier. Kot je povedla Judita Lux, so se pri snovanju desetih panojev nekoliko prilagodili tematiki, torej predstavljanju migracij in migrantov, ki so se na slovenskem ozemlju dogajale tudi v preteklosti.
V Slovencih se meša kri različnih ljudstev
»Posebej smo predstavili z arheološkega stališča nekaj najbolj značilnih ljudstev, ki so dala tudi ime obdobju preseljevanja ljudstev. Hkrati pa smo želeli tudi predstaviti tiste, ki so prehajali čez območje današnje Slovenije,« je povedala Judita Lux, medtem ko so na uvodnem panoju preteklost nekoliko provokativno povezali s sedanjostjo. Kaj se namreč zgodi, ko pride neka masa beguncev iz domovine, kjer je življenje slabše, v obljubljeno deželo. Reakcija rimskega imperija na območju današnje Slovenije pred 1500 leti in več je bila postavitev obzidja – limesa. Ko pogledamo sliko današnjega časa, se vprašamo, koliko smo se v mnogih stoletjih naučili. Ne dosti. V nadaljevanju so predstavljena ljudstva, ki so prehajala prek naših krajev in tu tudi pustila pečat, to so Huni, Langobardi, Vzhodni Goti, Franki, Slovani in na koncu še Madžari. Pri vsakem od panojev je uveljavljen koncept nekaj dejstev o ljudstvu, zemljevid, ki prikaže smeri preseljevanja, dodan je citat sodobnika iz tistega časa, zraven pa še, lahko bi rekli, utrinek iz današnje popularne kulture – film ali knjiga s tematiko posameznega ljudstva. Seveda so pri tem predstavljene tudi arheološke izkopanine iz Kranja in širše Gorenjske, povezane z ljudstvom. »Dva panoja smo namenili Slovanom, ki so pri nas pustili največji pečat, saj so se na večjem delu današnje Slovenije tudi ustalili.« Kakorkoli že, razstava nam daje nemalo namigov, da se v nas najbrž meša kri različnih ljudstev.
Zanimivi predmeti s vsega sveta
Mnogi izmed današnjih Slovencev pa tudi Kranjčanov so prišli v sodobnosti. Druga razstava, ki jo najdemo v vitrinah, ima naslov Različnost nas bogati, pripravili pa so jo v Mestni knjižnici Kranj. V okviru domoznanskega septembra so namreč v Mestni knjižnici Kranj v sodelovanju z lokalno skupnostjo zbirali predmete in z njimi na razstavi predstavljajo zgodbe ljudi, ki so se k nam preselili iz drugih držav. V vitrinah tako najdemo zelo raznolike predmete, povezane s priseljenci v naše kraje. Predmete so zbrale Damjana Mustar, Nina Svetelj in Jana Zeni Bešter, prinesli pa so jih Anna Hladnik, ki se je priselila iz Basla v Švici, Fernanda Prado Verčič iz Sao Paola v Braziliji, devetletni Arian s Kosova, Jose Francisco Vasquez Del Castillo Vela iz Lime (Peru), Tanja Smiljanić iz Beograda (Srbija), Dragice Vasić iz Banjaluke (Bosna in Hercegovina), iz Cazina v BiH se je priselila Šefika Bernard, Vesna Aleksova iz Makedonije, Miloš Nenezić iz Tomaševa (Črna gora), Mehtab Singh iz Indije in Julian Emanuel Daniel iz Curaçaa na Karibih.
Caquelon ('kahlica') za fondi, krožnik z zastavami različnih švicarskih kantonov, papirnati prtički s simboli Švice, ogrlice kot tipičen nakit iz Brazilije, čiftelija – instrument z dvema strunama, lesena skodelica iz Cussca, uhani iz Nasce, prt za nošenje otrok na hrbtu, bankovci iz časa predsednika Slobodana Miloševića, čarape iz domače volne, mlinček za kavo, ruta iz svile in okrašene kitke za nevesto, tapan – tradicionalni makedonski boben iz lesa in ovčje kože, črnogorska kapa kot del narodne noše, navijaški šal Košarkarske zveze Črne gore, nož kirpan, zapestnica kar in glavnik kangha, zastava v barvah: modra za morje, rumena za sonce, dve beli zvezdi za dva otoka Veliki in Mali Curaçao in številne zgodbe lahko spoznamo v vitrinah. Na odprtju so delovanje svojih društev predstavili Čedo Đukanovič iz Črnogorskega kulturno-prosvetnega in športnega društva Morača, Ilija Dimitrievski iz Makedonskega kulturnega društva Sv. Ciril in Metod in predstavnik srbskega kulturnega društva Petar Kočić. Razstavo je odprl direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, dr. Robert Peskar, z besedami, da je zgodovina učiteljica življenja, za bivanje v strpnem sožitju je treba poznati tako preteklost in naše prednike kot ljudi, ki se k nam priselijo od drugje.