Kranjska brata Koch – kontraadmiral in arhitekt
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (64)
Včasih se zgodi, da se rodita v isti družini dva, ki sta zaslovela vsak na svojem področju. V Kranju se je 4. septembra 1874 rodil kontraadmiral Metod Koch, njegov brat Ciril Metod Koch pa je bil sedem let starejši. Bila sta sinova Franca Kocha in Marije, rojene Ditschborn. Mlajši je bil kontraadmiral, starejši pa eden prvih slovenskih šolanih arhitektov.
Metod Koch je po končani šoli za pomorske kandidate v Pulju prišel leta 1892 kot kadet v avstroogrsko šolo. Leta 1898 je postal poročnik juniorskega razreda, leta 1914 pa poročnik poveljnik. Maja 1918 je prejel čin poveljnika. Ob koncu oktobra 1918 je bil predsednik Odbora slovanskih mornarjev v Pulju. Ob ločitvi od Avstro-Ogrske je v imenu Narodnega sveta Države SHS 31. septembra 1918 podpisal z admiralom M. Horthyjem, tedanjim komandantom avstroogrske armade, dokument predaje avstroogrske flote Državnemu svetu, ki ga je 2. septembra 1918 imenovala za admirala. Kot admirala za določena pristanišča ga je 5. septrembra1918 potrdila tudi Kraljevina SHS. Nato je bil v letih 1919 in 1920 vodja vojaške mornarice in bil od leta 1921 do upokojitve leta 1929 dvakrat imenovan za poveljnika pomorske obalne straže.
Starejši brat, arhitekt Ciril Metod Koch se je rodil 31. marca 1867 v Kranju. Nižjo realko je naredil v Ljubljani, obrtno šolo za stavbarstvo v Gradcu ter arhitekturno specialno šolo na dunajski akademiji, kjer je 1890 dosegel inženirski naslov. Med študijem je bil stavbni risar v Ljubljani. Leta 1890 je vstopil kot vodja v podjetje Filipa Supančiča, kjer je ostal do konca leta 1893, ko je vstopil v mestni gradbeni urad. Bil je predhodnik Jožeta Plečnika in Ivana Vurnika. V pokoj je stopil kot gradbeni nadsvetnik leta 1924.
Veliko seje ukvarjal z regulacijami. Leta 1896 je sodeloval pri regulacijskem načrtu za Ljubljano. Projektiral je tudi regulacijske načrte za Bled, Radovljico, ozemlje Bohinjskega jezera ter Zgornjo Šiško. Zagotovo je danes še najbolj zanimivo, da je naredil načrt za novi most pri sv. Janezu v Bohinju, na Slovenskem pa je zgradil še mnogo hiš in vil in tudi izdelal načrte za javna poslopja, v Ljubljani za hišo in tovarno K. Binderja, Policijsko direkcijo, šolo na Barju, Mestni dom v detajlih, Kmetsko posojilnico, Narodno tiskarno, Mladiko, Pravo hrvaško Štedionico, Hotel Tivoli, Jadransko zavarovalno družbo … V Celju je naredil načrte za več hiš in stavbo Posojilnice, za cerkev v Budanjah pri Vipavi, mavzolej Ginzelmayr v St. Veitu pri Dunaju, cerkev v Šternberku na Češkem … Njegovo regulacijsko in stavbarsko delo je dalo lice Ljubljani, kot se je razvila po potresu leta 1895.
Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:
V Ljubljani se je 2. 9. 1895 rodil alpinist Stanko Tominšek, ki je s svojim delom veliko vplival na Gorenjsko. Najbolj znana je njegova Tominčeva pot na Triglav.
V Kropi se je 3. 9. 1693 rodil ladjar in trgovec Franc Grošelj. V Trstu je postal ugleden trgovec.
V Trstu se je 3. 9. 1879 rodil Rihard Svetoslav Premrou, ravnatelj tovarne Peko v Tržiču.
V Škofji Loki se je 3. 9. 1897 rodil čebelar Jože Okorn. Vodil je sitarsko industrijo v Stražišču.