Za posameznike ležarin še ne bo
Ležarine za podjetja so za zdaj uvedle NLB, Abanka, Banka Koper in SKB. Nekatere o tem ukrepu še razmišljajo. Nobena banka pa vsaj uradno še ne govori o uvedbi ležarin za fizične osebe niti ne o možnosti povišanja stroškov vodenja računov.
Pri nas so ležarine za hrambo denarja podjetjem uvedle NLB, Abanka, Banka Koper in SKB. S prvim septembrom bo sledila še Sberbank. O uvedbi ležarin za posameznike za zdaj banke še ne razmišljajo.
Kranj – »V Gorenjski banki ležarin ne za podjetja ne za fizične osebe ne zaračunavamo in za zdaj o tem ne razmišljamo. Prav tako trenutno ne načrtujemo nobenega povišanja stroškov za bančne storitve,« zatrjujejo na Gorenjski banki, kjer se tako vsaj za zdaj še ne bodo pridružili štirim bankam, ki so ležarine že uvedle.
Podjetja za hrambo denarja na bankah
Ležarina ali negativna obrestna mera na depozite pomeni, da banka svojim strankam zaračunava za hrambo večjih zneskov. Do tega je prišlo, ko je Evropska centralna banka pred dvema letoma bankam začela zaračunavati hrambo denarja, te pa so nato stroške prevalile na svoje stranke. Trend uvajanja ležarin, ki je zaradi tega zajel banke v Evropi, je letošnje poletje dosegel tudi Slovenijo. Štiri banke so ležarino že uvedle v svoje poslovanje, nekatere jo nameravajo v bližnji prihodnosti ali pa o tem razmišljajo.
Pri nas je ležarino najprej uvedla NLB, začetek julija pa sta sledili Abanka in Banka Koper. Vse naštete banke ležarino zaračunavajo zgolj podjetjem za zneske, ki presegajo milijon evrov. Podjetniki morajo tako pri NLB plačevati ležarino za zneske, večje od treh milijonov, pri Abanki pa za zneske, ki presegajo pet milijonov evrov. Meja za ležarino je pri Banki Koper že en milijon evrov, a se obračuna le za znesek, ki to vrednost presega. Negativne obresti pa se zaračunavajo po progresivni lestvici.
Kot četrta banka v Sloveniji je ležarino uvedla SKB. »Nadomestilo za vodenje sredstev na transakcijskem računu velja za mesečni povprečni znesek nad tri milijone evrov. Nadomestilo znaša 0,4 odstotka letno od višine mesečnega povprečnega stanja na transakcijskem računu v valuti evro,« so o ležarinah za pravne osebe povedali pri SKB banki.
»Uvedba tovrstnega nadomestila je odvisna od dogajanja na trgu, v tem primeru predvsem od konkurence,« pravijo pri Sparkasse, kjer priznavajo, da o uvedbi ležarin za podjetja že razmišljajo.
Ležarine bodo s 1. septembrom uvedli tudi pri Sberbank, ki bo tako postala peta banka pri nas, ki zaračunava ležarine. »Nova tarifa bo veljala za stranke s področja poslovanja s podjetji, in sicer za tiste, ki imajo na transakcijskih računih stanje višje od 15 milijonov evrov. Nadomestilo bomo obračunali, če bo končno dnevno stanje presegalo vrednost 15 milijonov evrov dnevno, in sicer 0,4 odstotka letno od celotnega stanja na transakcijskem računu,« pravijo pri Sberbank, kjer zatrjujejo, da o povišanju stroškov bančnih storitev ne razmišljajo.
Obetajo se podražitve storitev
Večina bank, ki smo jih poprosili za odgovore, ne razmišlja o podražitvi cen svojih storitev. A kot kaže, se obetajo spremembe tudi na tem področju, saj nameravata NLB in Nova KBM s prvim novembrom podražiti cene za storitve komitentom. Kot je razvidno iz objav na spletnih straneh bank, bo dražje vodenje računov, poslovanje s plačilnimi karticami ter nekatere storitve elektronskega bančništva. Nobena banka za zdaj vsaj uradno še ne razmišlja o uvedbi ležarin posameznikom. Tako tudi v Unicredit banki negativnih obrestnih mer pri vlogah gospodinjstev za zdaj ne nameravajo uvesti, vprašanja, ali razmišljajo o uvedbi ležarin za pravne osebe, pa ne komentirajo.
Po podatkih Banke Slovenije so vloge podjetij konec maja znašale 5,309 milijarde evrov, vloge gospodinjstev pa 16,017 milijarde evrov. Ne glede na to pa nova bančna politika zadeva le manjše število podjetij v Sloveniji. Ali bodo za hrambo višjih vsot na bankah čez čas morali plačevati tudi posamezniki, pa bo pokazal čas.