Pavel Wiener (Biner) – pomilostitev kralja Ferdinanda in izgon

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 22. avgust 2016 / 11:31

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (62)

S pogledom nazaj za približno pol tisočletja se bomo spomnili življenja Trubarjevega sopotnika, protestantskega duhovnika, kanonika Pavla Wienerja (tudi Binerja). Rodil se je okoli leta 1495 v Kranju, umrl pa za kugo 16. avgusta 1554 v Sibiu v Romuniji.

Dne 13. oktobra 1514 se je vpisal na univerzo na Dunaju. Od leta 1520 je bil v Ljubljani škofov svetovalec, kanonik in od leta 1530 član 'duhovskega' stanu v kranjskem deželnem zboru. Leta 1542 je bil eden od kranjskih poslancev v notranjeavstrijskem in nižjeavstrijskem deželnem odboru na Dunaju. Kot kranjski odbornik je leta 1546 postal komisar v kranjskem deželnem zboru.

Wiener se je v Ljubljani srečal s Trubarjem, ki je nanj odločilno vplival. Bil je Trubarjev privrženec, ni pa sprejel tedanje Trubarjeve švicarske reformacijske smeri. Svoje pridige je zapisoval. Pridigal je v treh ljubljanskih cerkvah, med njimi v stolnici, kjer je govoril v nemščini, medtem ko je Trubar govoril v slovenščini. Njegove pridige so bile v začetku v evangelijskem duhu, pozneje, pod Trubarjevim vplivom, pa vedno bolj polemične. V pismu je 11. aprila 1539 dunajskemu škofu F. Nauseu pojasnil svoja reformistična stališča, vendar javno ni nameraval izstopiti iz Rimskokatoliške cerkve. To je razvidno iz poznejšega pisma kralju Ferdinandu.

Deloval je v soglasju s škofoma Ravbarjem in Kacijanarjem, pod škofom Textorjem pa je prišlo do zaostritve. Na njegov pomen v takratnem življenju kaže tudi to, da je vodil pogreb pokojne žene kralja Ferdinanda, Ane, ter njegove hčerke, poljske kraljice Elizabete leta 1545. Očitali so mu, da ni opravil maše, ampak samo pogrebno bogoslužje s pridigo. Po porazu protestantov v schmalkaldski bitki so septembra 1547 Wienerja z drugimi somišljeniki zaprli.

Njegovo zaslišanje je vodil škof Textor. Wiener je zapisnik zaslišanja naskrivaj poslal Trubarju, ta pa ga je posredoval V. Dietrichu v Nürnberg, ki mu je poslal dve tolažilni pismi (eno brez datuma, drugo 10. maja 1548). Wiener naj bil se dvakrat poročil.

Na kraljev ukaz je bil z drugimi osumljenimi leta 1548 poslan na Dunaj in znova zaslišan pred komisijo. Kralj Ferdinand ga je pomilostil, vendar ga tudi zavedno pregnal, na njegovo željo na Sedmograško (Transilvanijo) v Romunijo. Od leta 1553 je bil prvi superintendent evangeličanske cerkve na Sedmograškem in je uveljavil luteransko smer reformacije.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Železnikih se je 15. 8. 1808 rodil pesnik Jernej Levičnik.

V Naklem se je 16. 8. 1808 rodil tržaško-koprski škof Jernej Legat.

V Križah pri Tržiču se je 16. 8. 1815 rodil teolog in narodni buditelj Jernej Dolžan.

V Kamni Gorici se je 16. 8. 1880 rodil slovenski politik Lovro Pogačnik. V narodni vladi leta 1918 je vodil oddelek za narodno obrambo.

V Kamniku se je 19 8. 1880 rodil pravnik in zgodovinar Janko Polec. Po prevratu je bil jugoslovanski član likvidacijske komisije.

V Škofji Loki se je 20. 8. 1683 rodil jezuit, humanist Jernej Basar.