Ugrizi kač so redki

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Zanimivosti / nedelja, 21. avgust 2016 / 13:14

V povprečju obravnavajo deset primerov kačjih ugrizov, približno pet pa je takšnih, kjer pacienti potrebujejo protistrup, pravi Miran Brvar iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo. Smrtnega primera ne pomnijo.

Kranj – Pretekli konec tedna je planinko na poti iz Košutnikovega turna na Dolgo njivo ugriznila kača, zaradi česar jo je dežurna ekipa gorske reševalne službe na Brniku s helikopterjem prepeljala v jeseniško bolnišnico.

Kačjih ugrizov je malo

Glede na množične izlete v gore in drugam v naravo, je takšnih primerov pri nas sorazmerno malo. Po besedah Mirana Brvarja iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani v povprečju letno obravnavajo okoli deset pacientov zaradi kačjih ugrizov, približno polovica je resnejših, ko pacient potrebuje protistrup. »Velikokrat gre za ugrize nestrupenih kač ali pa tako imenovane suhe ugrize, ko kača strupa sploh ne izbrizga, ko ugotovi, da ne gre za njen naravni plen,« pravi Brvar.

Kako je ravnala omenjena planinka, se iz skopega poročila kronike ne da razbrati. Stroka pa priporoča, da najprej poskrbimo za varnost in odženemo kačo, če se ni že sama umaknila, nato pa pokličemo reševalce in poskrbimo za hiter prevoz v bolnišnico. V primeru ugriza moramo mirovati, rano očistiti in hladiti ter ud imobilizirati. Nikakor ni priporočljivo podvezovanje, zarezovanje v rano ali izsesavanje in izžiganje mesta ugriza, pravi Brvar.

Kače je prepovedano ubijati

Pri nas poznamo 11 vrst kač, tri pa sodijo med strupene. To so navadni in laški gad ter modras. »Strupenih kač je malo, so precej iztrebljene in tako kot vsi drugi plazilci in dvoživke spadajo med ogrožene vrste ter jih je prepovedano ubijati,« pravi Nika Leben, biologinja in predsednica Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo. Da je kačo v njenem naravnem okolju treba pustiti pri miru, poudarja tudi Griša Planinc, član Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica. »Strupenjača se brani z ugrizom le, če jo želimo prijeti, stopimo poleg nje, ali jo celo pohodimo,« pravi Planinc. Kače namreč napadejo le, če jih presenetimo in nimajo drugega izhoda, sicer pa se umaknejo, ko zaznajo prisotnost človeka.

Med strupenimi kačami so bolj razširjeni modrasi, ki živijo tudi v nižinah, medtem ko se gadi zadržujejo v višje ležečih predelih. Po besedah sogovornikov so tudi ugrizi modrasov pogostejši, kar je treba pripisati ravno njihovi večji razširjenosti.

V okviru herpetološkega društva že več let deluje Kačofon, preko katerega je možno dobiti najrazličnejše informacije o kačah in ravnanju z njimi. »Kačofon letno pokliče okrog tristo ljudi, večinoma v času sezone kač, od aprila do septembra. »Največ seveda zaradi tega, ker bi se želeli znebiti kače v svoji okolici ali jih zanima, ali je kača, s katero imajo opravka, strupenjača. So pa tudi taki, ki se želijo dodatno izobraziti, ker se jim kače zdijo zanimive, in celo taki, ki nam posredujejo podatke o tem, kje so kakšno opazili. V društvu namreč zbiramo tudi podatke o razširjenosti vrst, najdbe pa morajo biti podkrepljene s fotografijo,« pravi Planinc.

Če kačo najdemo v svojem domačem okolju, lahko za nasvet vprašamo na Kačofon. Z veliko previdnost jo lahko poskusimo ujeti in preseliti v naravno okolje tudi sami. Žal pri nas mnogi kače še vedno ubijajo. »Še pred kratkim nam je nekdo poslal fotografijo ubite kače in mladičev. Izkazalo se je, da gre za neškodljivo smokuljo, ki jo večkrat zamenjajo za gada,« pravi Nika Leben, ki glavni razlog za takšno ravnanje vidi v nepoznavanju kač in predsodkih, ki jih imajo ljudje do teh živali. »Mnogokrat ljudje uničujejo kačja jajca v naravi, misleč, da gre za strupenjače. V resnici pa so gadi in modrasi živorodne kače, kar pomeni, da ne ležejo jajc,« dodaja Lebnova, ki kljub temu zaznava, da se odnos do teh živali spreminja na bolje. Zahvala za to gre tudi delavnicam živalskega vrta in različnim aktivnostim članov herpetološkega društva ter društva Bioexo, s katerimi počasi spreminjajo odnos do teh živali.