Prva kandidatka

Hillary Clinton je bila v letih 1993 – 2001 prva dama ZDA. Zdaj kandidira za prvo predsednico iste države. Lahko se zgodi, da ji novembra letos uspe, tudi zaradi norosti, ki jih uprizarja njen protikandidat Donald Trump …

Hillary za predsednico?

Prvo kandidatko smo torej že spoznali kot prvo damo, potem pa še kot državno sekretarko (zunanjo ministrico) ZDA v prvem mandatu predsednika Obame. Kot prva dama je morala marsikaj prestati in se marsičemu odpovedati. Maureen Dowd, kolumnistka New York Timesa, meni, da je kandidatka sama pri sebi prepričana, da so jo volivci tako rekoč dolžni izvoliti. »Dolžni zaradi selitve v Arkansas, dolžni, ker se je odrekla priimku Rodham, dolžni, ker se je morala pretvarjati, da jo kot prvo damo zanima postavitev prtičkov in izbira jedilnikov, dolžni, ker je morala prenašati soprogova poniževanja.« S slednjimi je seveda mišljena predsednikova afera z Monico Lewinsky. Ko je javnost izvedela za to neljubo reč, jo je potrpežljiva in preudarna Hillary označila za »veliko desničarsko zaroto«, po vseh dokazih in soprogovem javnem priznanju mu je javno še naprej stala ob strani, zasebno pa razmišljala o ločitvi. Javnost jo je za to naporno držo nagradila, priljubljenost ji je poskočila na 70 odstotkov. Prva kandidatka že dolgo živi dvojno življenje. Kot v sloviti knjigi Doktor Jekyll in gospod Hyde (R. L. Stevenson), v kateri ti dve osebi ponazarjata dobro in slabo v istem telesu. Človekovo osebnost tvorita dve polovici, hudobna in pravična, dobra in zla, ki sta nenehno v sporu. »Hillary Clinton je značajsko dvolična, kar spominja na zgodbo o Doktorju Jekyllu in gospodu Hydu. Glede na trenutne okoliščine njenih najbližjih političnih ciljev nam kaže popolnoma različne in včasih nasprotujoče si osebnosti in sloge. Clintonova, ki jo vidite v javnosti – dobri dr. Jekyll, ni tista trpka gospa Hyde, ki so jo deležni njeni najbližji zasebno. A zares obstaja le ta plat. Dr. Jekyll je iznajdba, izdelana za predstavitev idealizirane različice tistega, kar si ona misli, da si volivci želijo od ženske kandidatke. Hyde, zasebna Clintonova, je pogosto zagrenjena in sarkastična, pristranska, nenehno išče – in najde – sovražnike, zarote in spletke. Prepričana je, da se za vsakimi vrati skriva sovražnik, ki hoče škoditi njej in njenemu soprogu. A javna Clintonova je postala pravi simbol nadstrankarskega sodelovanja – odprto sodeluje z istimi ljudmi, ki so si prizadevali za odslovitev njenega moža, ljudmi, ki jih je nekoč razglasila za svoje smrtne sovražnike. Javna Clintonova živahno govori o pomembnosti premostitve prepada med strankami. A za zaprtimi vrati – navadno na prireditvah demokratske stranke – se pojavi gospa Hyde, ki besno napada republikance in desničarske sovražnike.« Tako razlagata Dick Morris in Eileen Gann v knjigi Condi vs. Hillary, 2005. Sicer pa si nekateri kolumnisti upajo podvomiti o usposobljenosti Clintonove za predsednico. Joan Di Cola (Wall Street Journal) jo obtožuje, da odeva svoj nepotizem v feminizem: »Odkar je bila sprejeta na Yale, ni dosegla ničesar na svojo roko. Ni Dianne Feinstein, ki je služila vrsto let kot županja San Francisca, preden je postala senatorka, ali Nancy Pelosi, ki je postala predstavnica Senata na podlagi svojih političnih sposobnosti. Vse, kar Hillary je, je gospa Clinton. Zaradi tega je postala partnerica pri odvetniški firmi Rose, zaradi tega je postala newyorška senatorka in (Bog nam pomagaj) zaradi tega lahko postane tudi predsednica.« Kerry Howley pa je v New York Timesu zapisala: »Menimo, da je 43 moških predsednikov zapored kar dovolj, hvala lepa, a še vedno včasih dvomimo, ali si ženska, katere najboljša politična poteza je bila poroka, zasluži postati prva ženska v Beli hiši.« Predsednik Obama meni drugače: »Zatrdno lahko rečem, da ni noben moški ne ženska, ne jaz ne Bill, nihče ni bolj usposobljen od Hillary Clinton za mesto predsednice ZDA.« (Vir: MMC RTV SLO) Zadnjo besedo bodo seveda imeli volivci, v torek, 8. novembra.

Kaj pa Donald Trump?

»Naša domovinska dolžnost je, da odpremo vprašanje njegove duševne trdnosti za položaj vrhovnega vojaškega poveljnika ter voditelja svobodnega sveta.« To je stavek iz peticije z naslovom Donald Trump je nevaren za našo državo, ki ga je na spletni platformi The Change objavila demokratska kongresnica Karen Bass. Sam ne bi nič dodal.

Ostanki raja na zemlji

»Tri stvari so nam ostale iz raja: zvezde, cvetlice in otroci.« Tako je trdil božanski Dante Alighieri (1265–1321) in najbrž ima še vedno prav. A kaj, ko so zvezde tako daleč, cvetlice tako minljive, otrok pa imamo premalo, zlasti v krščanskem svetu … Utrinke iz raja torej imamo, vendar jih je za raj na zemlji mnogo premalo.