Petkovi popoldnevi v TNP

Besedilo: Urša Gluščič
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 17. avgust 2016 / 09:44

V organizaciji Triglavskega narodnega parka vsak zadnji petek v poletnih mesecih potekajo vodene delavnice za otroke in mladino ter njihove starše in stare starše. V julijskem petkovem popoldnevu so se sprehodili ob Savi Bohinjki do slapu Grmečica in raziskovali življenje v reki in ob njej.

Bohinj – Že deseto leto zapored od maja do septembra vsak zadnji petek v mesecu na območju Triglavskega narodnega parka (TNP) pod vodstvom usposobljenih animatorjev potekajo brezplačne izobraževalno-ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle. Namenjene so spoznavanju naravne in kulturne dediščine na območju TNP.

»Na delavnicah udeleženci spoznavajo naravo, drobne živali in rastline, ki nas obdajajo … Želimo poudariti tudi pomembnost spoštovanja narave in primerno obnašanje v naravi,« je povedala Tanja Menegalija, ki je vodila julijsko delavnico. Dodaja, da je namen Petkovih popoldnevov v parku tudi odprava strahu pred gomazečimi bitji ter spodbuda otrokom in odraslim, da hodijo po svetu z odprtimi očmi in da se naučijo drobnih stvari, ki veliko pripomorejo k ohranitvi narave.

V julijskem petkovem popoldnevu se je skupina v vsegeneracijski zasedbi pod vodstvom Tanje Menegalije sprehodila ob Savi Bohinjki do slapu Grmečica. Tokrat so se udeleženci delavnice zbrali v Nomenju, kjer jih je Tanja opremila z raziskovalnimi torbicami, v katerih je bila obvezna oprema za raziskovanje življenja v reki in ob njej – povečevalno steklo in raziskovalni lonček. Mladi raziskovalci so torbice odprli že po nekaj korakih, saj so na poti kmalu srečali posebno žabo, majhnega urha, ki jim ga je po več poizkusih uspelo uloviti in si ga pobližje ogledati. Nad njim so bili navdušeni zlasti najmlajši, ki so povedali, da takšno žabo vidijo prvič, zanimive pa so se jim zdele predvsem oči srčaste oblike. »Za urhe je značilno, da živijo v lužah gozdnih vlak. Kadar se te posušijo, se kam zarijejo ali bivališče najdejo v kakšni drugi vodi,« so o življenjskem bivališču urha izvedeli udeleženci tokratne delavnice.

Pot se je nadaljevala po suhi strugi, s tem pa so otroci dobili občutek, kako je potok lahko velik. Že rahlo utrujeni, a radovedni, kaj bodo še izvedeli in videli, so prispeli do slapu Grmečica. Imeli so srečo, da so slap sploh lahko videli. »Danes je slap začel teči približno ob 12. uri. Pravijo, da voda priteče z 12-urnim zamikom po padavinah,« jim je kot zanimivost o slapu Grmečica povedala Tanja Menegalija. Pri slapu se je skupina zadržala kar nekaj časa. Spoznavali so okoliško rastlinstvo: različne vrste vrb in repuh, izobraževanje pa so združili tudi z ustvarjanjem, saj so iz listov rastlin naredili kapice. Sledila je meritev temperature vode, ki je znašala 15 stopinj Celzija, kasneje v Savi pa 16 stopinj. Udeleženci delavnice so izvedeli tudi, kje izvira potok Grmečica in kako je nastal kanjon.

Med vračanjem na zborno mesto so nabirali palice za vodne mlinčke, ki so jih kasneje tudi izdelali in preizkusili v vodi. Pot se je zaključila v Nomenju na prodišču pri mostu, kjer so zlasti otroci na zabaven način spoznavali, katere ribe živijo v Savi. »Ne poznam veliko vrst rib in jih tudi še nisem lovil, se pa veselim, da jih bom danes prvič. Skrbi me, kako jih bom s palico povlekel iz vode,« je pred lovljenjem rib z ribiškimi palicami na magnetke povedal udeleženec julijske delavnice Jonatan Vrečko. Čeprav je bila večina udeležencev tako kot Jonatan na začetku malce zaskrbljena nad lovljenjem rib in spoznavanjem življenja v reki in ob njej, so se poslovili veselih obrazov, polni novih informacij in nepozabnih doživetij.