Hiše v Predtrgu in še kaj

Besedilo: Franci Valant
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 17. avgust 2016 / 09:53

Planšarska koča (22)

Vsa gospodarska poslopja – šupa, drvarnica, skedenj razen hleva – ob stanovanjskih stavbah so bila lesena ali pa sta bila dva zidova (severni in vzhodni) v pritličju zidana. Zidan hlev (staja za živino) je imel »velban« (obokan) strop z opeko. Pri adaptaciji Benčeve hiše se na fotografijah notranjosti (ko so odstranili vse omete) v nadstropju vidijo zazidana okna, ki so jih zazidali – po očetovem izročilu – nekje med letoma 1650 in 1720. Žilhov skedenj in hlev je v pritličju zidan iz kamna. Prav tako je bilo pri adaptacijah Bavantove, Gogalove, Florjanove, Tomažovčeve, Peričnikove in Sandrove hiše videti, da so zidovi vsi iz pretežno zelenega kamna – tufa. Pri rušenju Tripotove hiše so našli enak material in vse kaže, da sta Katežova in Oparnikova hiša grajeni enako.

Značilna je tudi tlorisna zasnova hiš. Vse so imele en del podkleten za shrambo poljščin, sadja in pijače. Strop je bil obokan s klanim tufom ali ročno izdelano opeko. V pritličju je bila za vhodom velika »veža«, v kateri je bila črna kuhinja s kuriščem kmečke peči, zgrajene v »hiši« (dnevni sobi). Ta je bila vedno na čelno stran hiše. Iz nje pa je bil še vhod v »kamro« – izbo. Na drugo stran je bila »kašča«, prostor za shrambo živil. Spalnice so bile v nadstropju, kamor so vodile nekje lesene nekje kamnite stopnice v veliko »zgornjo vežo«. Iz te je bil vhod v sobe levo in desno. Podstreha je bila pohodna zaradi strme strehe in tam so bile skrinje za suho sadje, žita, orodje itd. Tudi v podstreho se je šlo po lesenih stopnicah, ki so v ravnini stropa imele lesen pokrov, ki ga je bilo treba dvigniti za vstop na podstreho.

Tak način gradnje – predvsem slamnata streha – je bil glavni krivec, da je Predtrg doživel v času svojega obstoja dva huda požara. Prvi je bil leta 1761, ko je pogorel skoraj celotni osrednji del Predtrga. Požar je upodobljen na votivni podobi v cerkvi na Studenčicah. Drugi velik požar pa je nastal leta 1920. Moj oče, gasilec od mladih nog, ga je v družinski kroniki leta 1970 opisal takole:

»Leta 1920, 7. marca, pa je prišlo do nesreče, kakršno je Predtrg doživel že leta 1761. Žena cestarja Novaka je zaradi nepazljivosti vrgla vroč pepel pod skedenj, ki je stal ob hiši. V trenutku sta bila skedenj in hiša v ognju. Da je bila tragedija še večja, so v tej goreči stavbi pripomogle še zaloge eksploziva in drugega streliva, ki sta ga kot cestarja s kolegom pobirala ob cestah in hranila doma (bilo je po vojni).

To strelivo je tako pokalo, da ni bilo mogoče gasiti izvora požara in reševati imetja. Vse je do tal pogorelo, ogenj pa se je hitro zaradi vetra razširil tudi na druge hiše. Tako so pogorele vse hiše od naše, Benčove, do Legata. Le malo takih požarov sem doživel v svoji gasilski praksi.«

Časopis Slovenec je dne 9. marca 1920 objavil:

»Velik požar v Radovljici. Včeraj dopoldne je Pred trgom pri Radovljici izbruhnil velik požar, ki je upepelil 8 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Gasit so prihitele požarne hrambe od blizu in daleč, iz Tržiča, Kranja in drugod. Tudi ljudstvo z vseh krajev Gorenjske je hitelo v Radovljico pomagat. Kako je ogenj nastal, ni še znano.«