Lubadar povzročil večjo škodo kot žled

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 13. avgust 2016 / 12:39

Lubadar bo v gorenjskih gozdovih povzročil večjo škodo kot predlanski žledolom. V zavodu za gozdove napovedujejo, da bo količina od lubadarja napadenega drevja letos na kranjskem in blejskem gozdnogospodarskem območju presegla pol milijona kubičnih metrov.

Bled – »V gozdovih na blejskem gozdnogospodars­k­em območju so posledice lubadarja že hujše od škode, ki jo je povzročil žled. Medtem ko smo lani ob koncu julija beležili okrog 40 tisoč kubičnih metrov od lubadarja napadenega drevja, ga je letos doslej 130 tisoč, ocenjujemo pa, da bo količina lubadark do konca leta porasla na 250 tisoč kubičnih metrov. V normalnih razmerah je zaradi lubadarja treba na leto posekati od 10 do 15 tisoč kubičnih metrov dreves, redna sečnja pa znaša okrog 200 tisoč kubičnih metrov,« je posledice pretirane razmnožitve smrekovega lubadarja na blejskem gozdnogospodarskem območju opisal Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote zavoda za gozdove, in dodal, da je napad lubadarja najmočnejši v Bohinju, na pobočjih Jelovice, v okolici Bleda (Bohinjska Bela, Radovna, Mežakla) in v okolici Jesenic. Najbolj jih je strah, da se bo razširil tudi na platoje Jelovice in Pokljuke in v sestoje v Karavankah v Zgornjesavski dolini, to je na območja, kjer so najboljši smrekovi gozdovi.

»Ocenjujemo, da gre tudi v primeru pretirane razmnožitve lubadarja podobno kot pri žledolomu za naravno nesrečo in da bi država morala sprejeti interventni zakon, ki bi dal pooblastilo javni gozdarski službi za hitrejše in učinkovitejše ukrepanje, skrajšal roke v upravnih postopkih in omogočil kadrovsko okrepitev gozdarske službe,« je dejal Avsenek. Kot je poudaril, bo v razmerah čezmerne namnožitve lubadarja ukrepanje učinkovito šele tedaj, ko bo revirni gozdar, ki je odkril žarišče, lahko že naslednji dan prišel z ekipo izvajalcev sanirat stanje. »Osnovni problem je v tem, da je lastnina po ustavi zaščitena, a zaščiten je tudi gozd kot naravno bogastvo. Zakon bi moral odgovoriti na vprašanje, kako ne glede na spoštovanje lastnine zaščititi to naravno bogastvo.«

Čeprav lastniki gozdov že takoj po odkritju žarišča lubadarja lahko začnejo s posekom in spravilom napadenega drevja, o tem morajo le obvestiti revirnega gozdarja, pa v zavodu za gozdove ugotavljajo, da kar 95 odstotkov teh žarišč odkrijejo gozdarji med pregledovanjem gozdov. »Velika večina lastnikov čaka na telefonski klic gozdarja ali na odločbo, pri tem pa smo v zavodu pri izdaji odločbe vezani na upravni postopek. Odločbo je lastniku treba vročiti osebno, lastnik pa ima petnajst dni časa, da jo prevzame. Ker večina predvsem malih lastnikov ni opremljena in usposobljena za delo v gozdu, je naslednji korak iskanje izvajalca del. Teh je sicer veliko, a za sedanje razmere še vedno premalo; izvajalci pa tudi vselej ne opravijo dela v obljubljenem roku. Skratka: z delom se mudi, čas pa teče in izvedba zamuja,« je dejal Avsenek in svetoval lastnikom gozdov, naj najprej posekajo in pospravijo drevje v še zelenem pasu okrog žarišča, v katerem so drevesa, ki so na zunaj še zelena, a so jih dejansko lubadarji že močno navrtali.

Lastniki so doslej posekali in pospravili dve tretjini lubadark, v zavodu so še zlasti pohvalili Gozdno gospodarstvo Bled, ki v cerkvenih gozdovih s sedemdesetimi ekipami odpravlja posledice lubadarja. Tudi številni drugi lastniki se zelo trudijo, so pa tudi taki, ki ne izvedejo zahtevanih sanacijsko-varstvenih del. V zavodu so takšnim doslej izdali več kot sto izvršb z denarno kaznijo, tudi v tem primeru pa morajo spoštovati upravni postopek. Dokler, recimo, tudi zadnji od številnih solastnikov gozda ne prevzame odločbe, ne morejo začeti izvršbe. »Glavni problem so zasebni gozdovi, ki na Zgornjem Gorenjskem prevladujejo. V teh gozdovih se ob ujmah pokažejo vse težave gospodarjenja: razdrobljenost posesti, ekonomska neodvisnost lastnikov od gozda, solastništvo, nedokončani dedni postopki, lastniki v tujini ...« je dejal Avsenek in dodal, da je tudi javna gozdarska služba organizirana za normalne razmere, v sedanjih izrednih razmerah pa bi jo morali kadrovsko okrepiti. »Gozdarji le pregledujejo gozdove in pišejo odločbe lastnikom, nimajo pa časa, da bi pogledali, ali je lastnik delo dobro opravil ali ne.«

V blejskem zavodu za gozdove so predvidevali, da se bo po žledolomu v smrekovih gozdovih namnožil lubadar, vendar tako močnega napada niso pričakovali. Pri tem ugotavljajo, da se je močneje razširil na sušnih območjih. Kot primer navajajo gozdove v Grofiji, kjer smreka raste na rastiščih, ki niso naravna, vendar pa na ilovnatih tleh, ki so bogata z vodo, ni problemov z lubadarjem. Lubadar je agresivnejši v nižje ležečih gozdovih, kjer smreka raste na neprimernih rastiščih. »V ekološkem smislu je v redu, da bo narava poskrbela za to, da bo smreka rasla tam, kjer so njena naravna rastišča, gospodarska škoda pa je velika. Pri vsakem kubičnem metru lesa, ki ga je prizadel lubadar, je povprečno štirideset evrov škode. K tej škodi je treba dodati še stroške obnove gozdov, na strmih pobočjih pa je tudi nevarnost za erozijo,« je dejal Avsenek.