
Dobre izkušnje z olimpijade
Julija je v vietnamski prestolnici Hanoj potekala 27. mednarodna biološka olimpijada, na kateri sta sodelovali tudi osemnajstletni škofjeloški gimnazijki Sara Kokalj s Kališa nad Železniki in Lucija Bogataj z Gabrške Gore.
Škofja Loka – Biološka olimpijada je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela, med katerima je dan odmora, naloge pa zajemajo snov s področja celične biologije, anatomije in fiziologije rastlin in živali, etologije, genetike in evolucije ter ekologije, udeleženci pa morajo poznati tudi biološko sistematiko. Sto teoretičnih nalog naj bi tekmovalci rešili v skupno šestih urah, za praktični del pa imajo na voljo uro in pol za vsakega od štirih določenih področij.
Sari in Luciji so zaradi kompleksnosti največ preglavic pri praktičnem delu povzročale naloge iz biokemije, bližje pa sta jima bila seciranje deževnika in razvrščanje metuljev na podlagi določevalnih ključev, kjer sta morali izdelati filogenetsko drevo njihovega razvoja. Z nekaterimi strokovnimi pripomočki sta se na olimpijadi srečali prvič – en dan je bil namenjen prav predstavitvi orodij, ki so jih tekmovalci nato uporabljali pri praktičnem delu. Teoretični del, kjer so morali udeleženci pri vsaki nalogi obkrožiti pravilni odgovor, je bil prav tako zahteven, saj je bila skoraj vsaka naloga dolga eno stran, zato je bilo proti koncu zelo težko ostati zbran. Poleg priprav v šoli sta dekleti veliko gradiva predelali tudi sami, na olimpijadi pa je med 253 tekmovalci Sara osvojila 185., Lucija pa 191. mesto.
Biološka olimpijada torej stremi k celostnemu poznavanju biologije, zelo pomembno vlogo pa igrajo razumevanje, logično razmišljanje in povezovanje, kar Sari in Luciji ni tuje, saj imata bolj kot učenje na pamet radi izzive in odkrivanje novega. S tem se bosta v življenju nedvomno še srečevali – Sara namreč v oktobru začne s študijem medicine v Mariboru, slabo leto mlajšo Lucijo pa čaka še matura, nato pa se bo usmerila v naravoslovje. Izkušnja iz Vietnama bo obema ostala v zelo lepem spominu: »Bolj kot nad samim tekmovanjem sva bili na koncu navdušeni nad ljudmi, ki sva jih spoznali, in njihovo kulturo. Pričakovali sva, da se bodo ves čas samo učili, a sva bili zelo pozitivno presenečeni, saj smo se veliko pogovarjali, družili in zabavali. Čeprav prihajamo iz zelo različnih okolij in se med seboj razlikujemo, smo si v resnici veliko bolj podobni, kot se zdi na prvi pogled.«