Ogorčeni nad odločitvijo
Nezadovoljni, ker njihova ponudba elektronskega cestninjenja za težka vozila ni bila izbrana, v Iskratelu napovedujejo, da bodo preučili pravna sredstva, ki so jim še na voljo.
Ljubljana – Med štirimi ponudniki za izvedbo javnega naročila elektronskega cestninjenja je Družba za avtoceste izbrala ponudbo Telekoma Slovenije in norveške družbe Q-Free, ki sta investicijo ocenila na 99,9 milijona evrov. Preostali ponudniki, med katerimi je tudi Iskratel, so se na izbor pritožili na Državni revizijski komisiji, ta pa je vseh 29 kršitev, ki so jih navedli pritožniki, zavrnila.
»Kategorično zavrnitev 29 navedb kršitev je razumeti kot posmeh pravni stroki in vsem udeležencem natečaja. Namesto da bi dvigovali standarde delovanja javnega sistema, smo ujetniki ozkih interesov, natečaji pa postajajo le forma, za katero se ti interesi lahko pravno skrijejo,« razlagajo v Iskratelu.
Glavni direktor Željko Puljić je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnjeval, da je Iskratel sicer izgubil že marsikateri javni razpis, a nobenega na tak način. Motijo jih tako vsebinski kot pravni vidik. Mnenja so namreč, da je izbrana storitev, ki predvideva uvedbo mikrovalovnega sistema cestninjenja, sicer cenejša od njihove (110,1 milijona evrov brez DDV), a tehnološko zastarela. Po besedah Puljića in direktorja za infrastrukturne projekte v Iskratelu Darka Pretnarja je njihov način satelitskega cestninjenja sodoben in omogoča boljšo povezljivost ter je skladen tudi z nastajajočo zakonodajo EU, ki priporoča satelitski sistem. Pri slednjem je potrebnih manj gradbenih del, zato bi bil sistem tudi hitreje zgrajen, pravita Puljić in Pretnar.
V Iskratelu sicer navajajo šest ključnih nepravilnosti in dvomov, ki jih po njihovem mnenju Državna revizijska komisija ni ustrezno pojasnila. Menijo, da ponudba izbranega ponudnika ni bila pravočasna, nedopustno se jim zdi omejevanje vpogleda v celotno dokumentacijo izbranega ponudnika, poleg tega pa naj bi naročnik tudi neupravičeno zakril del sklepa izbranega ponudnika o določitvi poslovne skrivnosti. Prav tako so mnenja, da DARS ni ustrezno vrednotil prejete ponudbe, kot je določil v razpisni dokumentaciji. Nepravilno se jim zdi tudi ravnanje komisije, ki se je opredelila kot pristojno za razlago referenčnih pogojev naročnika in zavrnila predlog za postavitev strokovnjaka ustrezne stroke.
Po mnenju pravne strokovnjakinje in nekdanje predsednice Državne revizijske komisije Miriam Ravnikar Šurk, ki jo je Iskratel povabil na novinarsko konferenco, pritožba zoper odločitev komisije ni mogoča, a Iskratelu so na voljo druga pravna sredstva, ki jih določata tako slovenska zakonodaja kot tudi evropski pravni red. Po Puljićevih besedah bo Iskratel preučil dane okoliščine in možnosti ter ustrezno ukrepal.
Stomilijonski domači posel bi Iskratelu kot izvozno naravnanemu podjetju prinesel dobro referenco na tujem. V tujini te najprej vprašajo po domačih referencah, zaključuje Željko Puljić, ki skupaj z Iskratelom očitno še ni izgubil upanja, da bi posel vendarle dobili.