Ruska kapelica v znamenju miru

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Kranjska Gora / sreda, 3. avgust 2016 / 10:12

Ruska kapelica je simbol prijateljstva med Slovenijo in Rusijo ter skupnih prizadevanj za mir na svetu, je v soboto na slovesnosti ob stoletnici Ruske kapelice povedal ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je Slovencem v svojem nagovoru večkrat zahvalil za skrb za kapelico.

Kranjska Gora – »Ko sem se pravkar vzpenjal proti tej skromni kapelici, sem pomislil, da si nihče od tistih, ki so jo gradili, takrat ne bi mogel predstavljati, da bo tu stala še po sto letih in da se nas bo toliko zbralo, da počastimo spomin na žrtve prve svetovne vojne,« je zbrane pod Vršičem v soboto, potem ko je z uro in pol zamude vendarle prispel na prizorišče slovesnosti ob stoti obletnici postavitve Ruske kapelice, nagovoril predsednik Ruske federacije Vladimir Putin. »Rad bi se iz vsega srca v imenu Rusije ter v svojem imenu zahvalil Sloveniji in vsem Slovencem za vse, kar ste naredili, da se ohranja spomin na žrtve vojn, na to, kar nas povezuje. Še enkrat bi rad ponovil: Hvala, Slovenija.«

Zbrani, okoli 2500 obiskovalcev, ki so si mesto na slovesnosti zagotovili z vnaprejšnjo akreditacijo, je z veliko naklonjenostjo spremljalo tako Putinov prihod kot njegov nagovor. »Kapelica je postala simbol prijateljstva ruskega in slovenskega naroda, simbol naše skupne težnje za mir, za blaginjo in prosperiteto. S predsednikom Pahorjem bova v Ljubljani odprla spomenik vojakom, ki so umrli na slovenskih tleh ob dveh svetovnih vojnah. Ta nas bo spominjal tudi na požrtvovalnost vojakov Rusije, na odločilno vlogo Sovjetske zveze pri osvobajanju Evrope izpod nacizma, na nesmrten podvig generacije zmagovalcev. Spomenik bo odseval naše skupno, načelno stališče o nedopustnosti poskusov, da se zgodovina potvarja ali prepisuje, da se opravičujejo zločini, ki so povzročali smrt milijonov nedolžnih ljudi. Prav zato nadaljujemo tudi izobraževalno delo za seznanjanje z zgodovino, predvsem mladih, da ne bodo samo pomnili o tegobah in grozotah vojne, ampak da se bodo zavedali nujnosti krepitve razumevanja, zaupanja in varnosti v Evropi in posod v svetu.«

Pahor: Zbrali smo se, ker nam ni vseeno

Mir je bil tudi glavna tema govora slovenskega predsednika Boruta Pahorja. »Ni nam vseeno za nesrečne ruske vojne ujetnike, ki jih je pred sto leti, daleč od ljubljenega doma, nazadnje zadušil sneg – že prej pa je njihove duše in pljuča dušil strašljivi vonj po smodniku, trpljenju in smrti. Ni nam vseeno za žrtve vseh vojn. Mi ne mislimo, da je vojna stvar zgodovinske logike. Mi verjamemo, da sta vojna ali mir vedno stvar politične odločitve. Mi zavračamo miselnost, da je vojna neizogibna. Mi sprejemamo odgovornost za mirno reševanje sporov, vseh sporov. Mi hočemo mir. Trajen mir. Zato smo se zbrali. Ker nam ni vseeno,« pa je v svojem nagovoru poudaril Pahor, ki se je dotaknil tudi aktualne varnostne situacije v svetu. »Svet se sooča z novimi oblikami nasilja, tudi v družbah in državah, ki jih imamo za mirne in varne. Vendar se ne bomo vdali. Za nove, inovativne oblike skrajnega in surovega nasilja bomo našli nove načine za zagotovitev miru in varnosti. To je mogoče. A uspelo nam bo samo pod pogojem, da vse svobodoljubno in vse svobodomiselno človeštvo združi moči. Gre za tako resen izziv, da moramo za njegovo reševanje preskočiti tudi največje ovire in razlike med nami,« je poudaril Pahor.

Saša Geržina, predsednik Društva Slovenija Rusija, ki je organiziralo slovesnost, pa se je v svojem nagovoru predvsem zahvalil domačinom za skrb, ki jo dolga desetletja namenjajo kapelici. »Ponosni smo, da je Ruska kapelica postala spomenik, ki opominja na resnico o nesmiselnosti vojn in hkrati spodbuja k medsebojnemu spoznavanju v duhu sožitja in sodelovanja. Pri tem gre posebna zahvala domačinom, generacijam Kranjskogorčanov, ki so celo minulo stoletje skrbeli za ta edinstveni spomenik na slovenskih tleh. Takšna skrb ni bilo politično dejanje, bila je izraz brezmejne človečnosti in to ostaja še danes.«

Skupaj s predsednikom Putinom je Slovenijo v soboto obiskala močna državna delegacija, na častni tribuni pod Vršičem pa so slovesnost spremljali tudi najvišji predstavniki slovenskega političnega življenja, vključno s predsednikom vlade Cerarjem, predsednikom parlamenta Brglezom, obema nekdanjima predsednikoma Kučanom in Türkom ter nadškofom Stanislavom Zoretom.

Po koncu slovesnosti sta se predsednika Putin in Pahor odpravila na ljubljanske Žale, kjer sta odkrila spomenik padlim ruskim vojakom na naših tleh v obeh svetovnih vojnah, srečanje pa se je nadaljevalo z večerjo za povabljene na Brdu. Predsednik Putin je Slovenijo zapustil nekaj pred deseto zvečer.

Naklonjeni in potrpežljivi obiskovalci

Letošnjo slovesnost pri Ruski kapelici so spremljali številni mediji, poleg predstavnikov gospodarstva in politike pa se ga je udeležilo tudi 2500 ljudi iz vse Slovenije in tujine. Prihod ruskega predsednika so ob pol četrti popoldan, ko se je z uro in pol zamude slovesnost vendarle začela, sprejeli z aplavzom in navdušenimi vzkliki, kljub temu da so bili številni na poti od zgodnjih jutranjih ur. Že ob devetih so se namreč v Kranjski Gori začeli zahtevni varnostni postopki pregledovanj vsakega posameznika, avtobusi pa so do poldneva vse obiskovalce prepeljali na prizorišče slovesnosti pri kapelici, kjer so nato najprej dve in nato še dodatno uro in pol čakali na prihod ruskega predsednika in začetek prireditve. Po zaključku so počakali še na odhod obeh delegacij in se nato prav tako z avtobusi vse tja do šeste popoldan vračali v dolino.

Kljub izjemno strogim varnostnim ukrepom je bilo vzdušje tako v Kranjski Gori kot pod Vršičem mirno in pozitivno. Obiskovalci so bili na poostreni režim pripravljeni, varnostne službe in policija pa učinkoviti, prijazni, pripravljeni tako rekoč brez kančka grobosti usmerjati in pomagati vsakemu od skupaj okoli tri tisoč udeležencev.

Prometnega infarkta ni bilo

Relativno mirno je bilo kljub skorajda celodnevni zapori gorenjske avtoceste tudi na cestah. »Kot kaže, se je napor, ki smo ga vložili v dolgotrajno predhodno obveščanje javnosti o predvidenih prometnih zaporah in drugih omejitvah, izplačal in v precejšnji meri dosegel svoj učinek,« je delo policije ob koncu Putinovega obiska komentiral Robert Sušanj, vodja koordinacijske delovne skupine za izvedbo varovanja. »Vozniki so očitno upoštevali nasvete policistov in ubrali druge stranske poti oziroma na pot odšli že zgodaj zjutraj ali večer prej. Tudi tuji vozniki so bili o zapori na Karavankah zelo dobro obveščeni in so uporabili alternativne povezave prek Gradca in Italije, zato na avstrijskih cestah ni bilo večjih težav. Prav tako so bili vsi potniki pravočasno na brniškem letališču, kar je prav tako rezultat uspešnega vnaprejšnjega obveščanja javnosti o možnih nevšečnostih. Vse skupaj je potekalo daleč od apokaliptičnih napovedi, ki so bile dane v preteklih dneh.«