Glasba za vse čase

Bližajo se olimpijske igre. Križajo se mnenja, podtikanja, hvalisanja, pričakovanja rezultatov, ugibanja, kakšno bo odprtje v prestolnici sambe, ki očitno ni najbolje pripravljena. Rio 2016, mene pa spomin odnese v 1992, na prvo olimpijsko medaljo – bronasto – za samostojno Slovenijo, ki jo je priveslal dvojec Čop-Žvegelj, in na pesem Barcelona, ki jo še vedno poslušam. Freddyju Mercuryju, ki je zmogel z edinstvenim glasom doseči pet oktav in pol, ni bilo več dano, da bi v olimpijski areni zapel skupaj z Montserrat-Caballe. Ko so žarometi osvetlili prihod olimpijske zastave, je bilo na zaslonu za trenutek videti Mikisa Theodorakisa, skladatelja himne olimpijske zastave Hellenismus, ki jo je v videzu kariatide zapela znamenita grška mezzosopranistka Agnes Baltsa. Mikis Theodorakis, skladatelj, pesnik, dirigent in izjemen človek, je glasbo študiral v Parizu. Bil je goreč in aktiven borec proti fašizmu, ki je izkusil zapore, mučenja in koncentracijsko taborišče. Njegova glasba je bila za čas vojaške diktature v Grčiji strogo prepovedana, za tistega, ki bi jo poslušal, je sledila zaporna kazen. Zdaj v Grčiji že dolgo slovi kot narodni junak. 2012, med demonstracijami proti trojki, na katere so ga pripeljali na vozičku, mu je solzivec poškodoval obraz. Letos bo Mikis dopolnil 91 let. O sebi je nekoč rekel: »Pripadam generaciji, ki se je zapisala ekstremnemu idealizmu. Vse moje življenje je bilo brezkončen boj med idealnim in stvarnim, vsakodnevnim in vizijo … Kdor nikoli ni sanjal o padcu diktatur, kakor je znano, ne bo nikoli odrastel …« Theodorakih je napisal več kot tisoč pesmi, ena med najbolj znanimi je Balada za Mauthausen. Njegove pesmi so pele Edith Piaf, Melina Mercoury, Milva, Nana Mouscouri, Viky Leandros in številni drugi. Klasika obsega simfonije, komorno glasbo, oratorije, med katerimi je Liturgia 2 posvečena vsem otrokom, padlim v vojnah. Opere imajo vse pečat antike, Medea, Elektra, Ifigenija, Lizistrata … Med baleti sta najbolj odmevna Ljubimca iz Teruela in Grk Zorba, in istoimenski film z Anthonyjem Quinnom v glavni vlogi. Znani švicarski dirigent Charles Dutoit, ki zvečine živi v Kanadi, je dejal: »Grk Zorba je nepozabna glasba, posebno finale. To je glasba, ki bo za vedno ostala v spominu človeštva.« Ob Zorbi še …

Grška sladica

Za 4 osebe potrebujemo: 2 žlici pistacij, 2 žlici pinjol, 2 žlici masla, 6 žlic medu, 500 g grškega jogurta, 2 žlički cimeta, 1 žličko naribane pomarančne lupinice (eko pomaranča), 2 žlici sveže stisnjenega pomarančnega soka, 800 g zelene melone galia.

Na maslu in treh žlicah medu popražimo pistacije in pinjole in jih predemo na papir za peko. Zmešamo jogurt, cimet in preostali med. Ostrgamo pomarančno lupino, nekaj trakcev prihranimo, iztisnemo sok, pridenemu jogurtu in damo vsaj za eno uro na hladno. Ohlajeno melono olupimo, razrežemo na dolge, ozke režnje, ki jih razporedimo na krožnike, in na sredo dodamo jogurtovo zmes. Potresemo s karameliziranimi pistacijami in pinjolami in pomarančno lupino.

Pa dober tek!