Dediščina legendarnega Cirila Pračka

»Bil je izredno umirjen, samozavesten in globoko pošten fant in mož, ki ga je vsak spoštoval. Vsako plehko šalo in umazano kvantanje, opravljanje tujih slabosti, preklinjanje je po svojem značaju in načinu življenja ostro zavračal. Bil je prepričan antialkoholik, ki niti v mislih ne bi poskusil kakšne pijače ... Marsikdo na Jesenicah in v smučarsko-planinski družbi ga je zaradi navedenega kdaj ocenjeval kot čudaka. Kdor pa je bil z njim večkrat in v težkih trenutkih, ko je šlo za reševanje, pieteto do ponesrečencev, oceno športnih nasprotnikov, molčečnost, ima drugačno mišljenje. Jaz pravim, da je bil velik poštenjak, idealist in globok značaj.«

Jesenice – To je odlomek iz spominov Maksa Dimnika na legendarnega jeseniškega smučarja, olimpijca, gornika, gorskega reševalca, smučarskega trenerja in pisca Cirila Pračka (1913–2000). Mnogi Jeseničani se ga še dobro spominjajo, kot tudi ostalih članov številne družine Praček, ki je živela v znani Pračkovi hiši na Murovi, v stavbi, ki je bila nekoč jeseniška najstarejša šola. Družina je izvirala iz Podbrda, na Jesenice so se priselili leta 1924 in v mestu tudi ostali. Ciril je bil že od mladih nog zavzet smučar, bil je eden najboljših slalomistov in smukačev v Jugoslaviji, večkratni državni prvak, leta 1936 je sodeloval na olimpijskih igrah v Garmisch-Partenkirchnu, leta 1948 pa v St. Moritzu. Po končani tekmovalni karieri se je posvetil trenerskemu delu, svoje znanje in izkušnje pa je ubesedil tudi v priročnikih Smučanje in Slalom. Bil je dejaven tudi kot plezalec, gorski reševalec, vzgojitelj alpinistov in reševalcev, izdal pa je tudi dve knjigi spominov, turnosmučarski vodnik ...

Potem ko je Ciril Praček leta 2000 umrl, sta njegova sestra Lojzka (tudi ona je bila v mladosti uspešna smučarka) in brat Marjan v hiši ohranila njegov kotiček. Ko sta preminila tudi onadva, je obsežno dediščino nečakinja Marija Ravnik sklenila podariti Občinski knjižnici Jesenice. Kot je povedala Nataša Kokošinek iz knjižnice, je gospa Ravnik v letih 2014 in 2015 prinesla šest škatel gradiva s skoraj sedem tisoč stranmi rokopisov in tipkopisov, s fotografijami, kartami, priznanji, medaljami, osebnimi dokumenti pa celo startnimi številkami z olimpijskih iger. V knjižnici so se lotili obsežnega dela digitalizacije gradiva, pri čemer je bilo nepogrešljivo delo Jake Torkarja iz Zavoda Jelša, ki je tri mesece natančno skeniral dokumente in jih vsebinsko razvrstil po računalniških mapah. Delo je zdaj končano, dragoceno zapuščino pa bodo uvrstili med posebne zbirke knjižnice.

Ob tem pa so pripravili tudi razstavo z naslovom Dediščina Cirila Pračka, ki je do 23. septembra na ogled v avli knjižnice. Ker so v domači hiši Pračkovih ostali tudi številni zanimivi Pračkovi predmeti, v knjižnici upajo, da bi bil vsaj del njih v prihodnje lahko predstavljen javnosti na posebni razstavi, morda v Slovenskem planinskem muzeju. »Ciril Praček je bil res izredna osebnost in še vedno živi v spominu Jeseničanov, kar se je pokazalo na odprtju razstave, zato je še toliko bolj prav, da smo to razstavo postavili,« je še dodala Nataša Kokošinek.