Nizko zaupanje v sodstvo

Zaupanje javnosti v sodstvo je prenizko, na podlagi zadnje raziskave ugotavlja predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Več zaupanja so izmerili pri uporabnikih sodišč in v strokovni javnosti.

Kranj – Le vlada (povprečna ocena 3,4 od možnih 10) in parlament (3,1) v slovenski javnosti uživata še manj zaupanja kot sodstvo (4,2), stopnja zaupanja v sodstvo pa je še nižja kot leta 2013 (4,4), je pokazala raziskava o zaupanju v sodstvo, ki jo je vrhovno sodišče v sodelovanju s Fakulteto za uporabne družbene študije v Novi Gorici izvedlo v lanskem letu. Ni čudno torej, da predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša ugotavlja, da je zaupanje javnosti v sodstvo prenizko. Masleša sicer dodaja, da so rezultati izvedene raziskave v določenih pogledih vseeno vzpodbudni, kar pa je po njegovi oceni premalo za pretirano zadovoljstvo. Rahel optimizem vzbuja ugotovitev, da vsaj uporabniki sodišč in strokovna javnost izražajo večje zaupanje v sodišča, to pa se je od leta 2013 celo povečalo.

Prejšnji teden objavljeni rezultati raziskave o zaupanju javnosti so pokazali, da je tudi zadovoljstvo s sodniki med splošno javnostjo nižje kot v letu 2013, medtem ko so jih uporabniki sodišč in strokovna javnost ocenili relativno dobro oziroma bolje kot v predzadnjem merjenju. Med uporabniki in strokovno javnostjo je zaznati tudi izboljšanje zadovoljstva s sodnim osebjem. Dobrih 60 odstotkov splošne javnosti se strinja, da so postopki na sodiščih pravični, več kot 70 odstotkov pa, da je odnos sodnikov spoštljiv.

Ocene zadovoljstva uporabnikov z delovanjem sodišč so se na splošno zvišale, podobno tudi ocene strokovne javnosti, so sporočili z vrhovnega sodišča. Tako 55 odstotkov predstavnikov strokovne javnosti meni, da se je delovanje sodišč v zadnjih petih letih izboljšalo, le 15 odstotkov pa, da se je poslabšalo. Tudi zadovoljstvo uporabnikov sodišč in strokovne javnosti s hitrostjo reševanja zadev se je v zadnjih dveh letih izboljšalo, a še vedno ostaja relativno nizko. Precej bolj kritična je splošna javnost, saj se je najmanj vprašanih strinjalo s trditvijo, da reševanje zadev poteka brez nepotrebnega odlašanja, kljub vsemu pa se je njena ocena glede na leto 2013 povišala.

Sodelujoči v raziskavi so za izboljšanje delovanja sodstva predlagali pospešitev postopkov in reševanja zadev, reorganizacijo dela in informatizacijo poslovanja, potrebo po spremembah predpisov oziroma postopkov ter spremembe, ki se nanašajo na sodnike, kot so strokovna izobraževanja, večja neodvisnost in nepristranskost ter večja odgovornost.

Med zaposlenimi na sodiščih so izmerili razmeroma visoko zadovoljstvo, prav tako so ti ponosni na delo, ki ga opravljajo. Zaposleni imajo občutek, da si prizadevajo za doseganje ciljev, da poznajo vrednote sodišč ter zaupajo v svoje znanje. Dobro so bili ocenjeni razumljivost, pravočasnost ter pretok informacij. Visoke povprečne ocene so dobile tudi delovne razmere na sodišču, prenos znanja, možnosti izobraževanja ter medsebojni odnosi in odnosi z nadrejenim. Nižje so bile ocenjene možnosti za napredovanje, enakomernost razporeditev delovnih nalog ter vključenost v definiranje ciljev.

Masleša, ki se sicer počasi poslavlja z mesta predsednika vrhovnega sodišča, na podlagi rezultatov zadnje raziskave o zaupanju v sodstvo ocenjuje, da je še veliko prostora za izboljšave pri poteku postopkov, predvsem z vidika kakovosti ter sojenja v optimalnem in predvidljivem času.