Gustav Thurn Valsassina, deželni vladar kranjski

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (57)

Ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski je nekoč zapisal: »Če si se napotil proti cilju in si se med potjo začel ustavljati, da bi kamenjal vsakega psa, ki laja nate, ne boš cilja nikdar dosegel.« Na kritike nemških prebivalcev Kranjske pa se seveda ni prav nič oziral deželni glavar, kranjski grof Gustav Thurn Valsassina – ko je šlo za prijazen odnos do Slovencev dežele Kranjske. Podpiral je narodna društva, govoril slovensko in naročal slovenske časnike …

Sicer pa je imel zaradi plemiške krvi že ob rojstvu kranjski deželni vladar dovolj »podpore«. Rodil se je 13. julija 1836 v Radovljici grofu Vincenciju Thurnu in materi Jozefini, rojeni Zurchaleg. Na njegov značaj so v začetku vplivali domači učitelji, ki so bili po priimkih naši slovenski predniki: župnik Anton Klemen, L. Pintar, J. Potočnik, J. Šolar.

Po končani gimnaziji je šel v Gradec, kjer je dve leti študiral pravo. Leta 1859 je na začetku vojne v Italiji postal konjeniški kapetan v vojski pri ulancih, a je izstopil iz službe, se vrnil v Radovljico in živel na domačem posestvu.

Bil je častni član (občan) mnogih občin na Kranjskem (npr. Bled, Rovte) ter mnogih društev. Odlikovan je bil z redom železne krone II, 14. julija 1877 je bil izvoljen v deželni zbor (veleposestvo), nekaj tednov kasneje pa tudi v državni zbor, kjer je bil v letih 1883–1888 na slovenski listi trgovinske in obrtne zbornice. Za deželnega glavarja Kranjske je bil imenovan 16. septembra 1881 in je položaj obdržal do smrti. Leta 1886 je bil predsednik komisije za pogozdovanje Krasa, načelnik odbora za gradnjo dolenjskih železnic.

Kot zvest pristaš narodne stranke ni dopuščal, da bi nemški poslanci imeli ločeno svoje klubske seje, kot se je to dogajalo v času glavarja F. Kalteneggerja, ki je vso prednost in pozornost dajal Nemcem. Gustav Thurn Valsassina je bil osovražen pri Nemcih in tudi pri Slovencu, politiku, arheologu in botaniku Dragotinu Dežmanu, ki je nasprotno od kranjskega vladarja simpatiziral z Nemci in poudarjal pomen povezave Slovencev in Nemcev.

Zgodilo pa se je, da leta 1883 Thurn ni uspel na volitvah v Tržiču. Nemci so mu onemogočili tudi izvolitev pri veleposestnikih. Vseeno je ostal zvest svojemu prepričanju in seveda tudi svojim graščinam: Radovljica in Stari grad (Wallenburg) ter Lehen in Plankenstein (Zbelovo) na Štajerskem.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Križu pri Komendi se je 14. 7. 1737 rodil duhovnik, pisatelj, pratikar, urednik in založnik Anton Breznik. Leta 1789 je v Ljubljani pod naslovom Večna pratika od gospodarstva izšla njegova pratika, v kateri imajo poseben pomen navodila o delih na polju in hiši. Bila je prva prava gospodarska pratika v slovenskem jeziku.

Na Sv. Andreju nad Zmincem se je rodil narodopisec Jakob (tudi Jakov) Volčič. Zbiral je gradivo o ljudskem izročilu (ljudske pesmi, povedke, šege, posebej ob smrti in poroki).

V Vodicah se je 16. 7. 1862 rodil agrokemik in esperantist Franc Štupar. Bil je eden prvih slovenskih esperantistov.