Društvo Sorško polje je zadnjo majsko soboto pripravilo za člane društva in za kmete s Sorškega polja ekskurzijo v Goriška brda, kjer so si ogledali tudi kmetije, ki se ukvarjajo s sadjarstvom, vinogradništvom in oljkarstvom.

Lokalno pridelano za domačine

V Društvu Sorško polje so pred nedavnim pripravili alternativni predlog razvoja kmetijstva na Sorškem polju in na Gorenjskem.

Podreča – Kot so zapisali v program, je bilo v preteklosti Sorško polje znano po pridelavi krompirja, žit, detelj in vrtnin, zdaj pa je glavna dejavnost prireja mleka, ki ji je podrejena tudi pridelava krmnih rastlin za govedo. Kmetijstvo se je usmerilo v intenzivno živinorejo, pri tem pa ni dajalo večjega poudarka varovanju okolja in naravnih virov, še zlasti podtalnice. »Zgrešeno politiko zadnjih dvajsetih let je treba popraviti ... Čas je, da se še kakšna kmetija več na Sorškem polju odloči za ekološko kmetovanje ali pa vsaj za izvajanje ukrepov Kmetijsko okoljskega podnebnega programa,« pravijo v društvu in dodajajo, da bi na Sorškem polju lahko pridelovali krompir, žita, zelenjavo, krmne rastline, zelišča in nekatere sadne vrste, pridelke predelovali na kmetijah v okviru dopolnilnih dejavnosti in jih ponudili lokalnemu prebivalstvu.

Bo prihodnost kmetijstva na Gorenjskem usmerjena v oskrbo Gorenjcev ali pa se bodo Gorenjci še naprej oskrbovali s hrano, pripeljano iz drugih držav, za katero ni znano, kje in v kakšnih pogojih je zrasla, se sprašujejo v Društvu Sorško polje, kjer so prepričani, da prvi in najpomembnejši odgovor na to vprašanje ponujajo potrošniki, ki se sami odločajo, kje bodo kupovali hrano in s kako kvalitetno hrano se bodo oskrbovali. Drug korak je pridelava kakovostne hrane v lastnih vrtovih, tudi nekatere občine na Gorenjskem podpirajo tovrstno vrtičkarstvo in pomagajo občanom pri ureditvi vrtičkov. Tretji korak je ukrepanje kmetijske politike tako na ravni države kot v občinah, ki lahko veliko prispevajo k širjenju zavedanja o pomenu lokalne pridelave za potrebe domačega prebivalstva. Četrti, najodločilnejši korak, je odločitev pridelovalcev, da pridelujejo kakovostno domačo, ekološko hrano, ki jo številni potrošniki cenijo in iščejo, in da s ponudbo takšne hrane prehitijo tuje dobavitelje, ki so zelo aktivno vstopili na trg.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / / 11:40

Poklonili so se domovini

Na pobudo Andreje Valič Zver, predsednice Inštituta dr. Jožeta Pučnika, so letos drugič organizirali pohod na Ljubelj kot spomin na zmago, na slovensko osamosvojitev.

Objavljeno na isti dan


Bohinj / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Na Voglu zadovoljni z obiskom

Ukanc - Na bohinjskem visokogorskem smučišču Vogel, ki je letos izboljšal svojo ponudbo z dvema novima štirisedežnicama, so odprte vse proge razen Žagarjevega grabna. Smuka se je...

Zanimivosti / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Novice iz domačih krajev

Tokrat smo obiskali Franca in Albino Selak z Dolenje Dobrave, ki sta na Gorenjski glas naročena že vse od izhajanja. "Le ob selitvi sva bila nekaj mesecev brez Glasa, potem pa sv...

Kranj / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Prehrana tudi za dijake

Decembra so koalicijski poslanci vložili v parlamentarni postopek zakon o subvencioniranju dijaške prehrane, s čimer želijo doseči, da bi bila prehrana dijakov urejena sistemsko.

Kultura / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Domači slikarji v graščini

Spodnje Duplje - Ob kulturnem prazniku so odprli v galeriji Graščine Duplje drugo pregledno razstavo likovnih ustvarjalcev iz občine Naklo. Ustvarjalnost domačih likovnikov je po...

Splošno / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Spoštovane bralke in bralci Deželnih novic!

Občina Radovljica je izdajateljska opravila za Deželne novice zaupala Gorenjskemu glasu. Pred vami je prva številka v Glasovi izvedbi, vsebinsko in oblikovno nekoliko drugačna od prejšnjih.