Je kamen loški ali starološki

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 12. julij 2016 / 09:53

Kamnito znamenje, ki je več sto let kljubovalo pod Gavžnikom, so sredi junija zaradi zaščite prestavili v grajski park Loškega gradu v oskrbo Loškega muzeja. V Kulturno-zgodovinskem društvu Lonka menijo, da znamenje sodi v Staro Loko.

Škofja Loka – Sredi junija so na Loški grad prepeljali in v tamkajšnji grajski vrt umestili tako imenovano krvavo znamenje, katerega zgodovina sega več stoletij nazaj, ob njem pa naj bi izvajali smrtne kazni z obglavljanjem. Gre za kamniti blok, ki je doslej ležal ob poti pod vzpetino na robu Stare Loke, ki ji Ločani po ljudskem izročilu rečejo Gavžnik. Ime izhaja iz besede gavge – vislice, saj naj bi se do konca 18. stoletja na tem griču izvrševale smrtne kazni. Podoba griča, imenovanega tudi Pahovčev hrib, se je še posebno v zadnjih letih ob pozidavah močno spremenila, zato je bilo treba znamenje zaščititi in ga prestaviti drugam.

S prestavitvijo kamnitega bloka na območje Loškega gradu pa se ne strinjajo v Kulturno-zgodovinskem društvu Lonka Stara Loka, saj so mnenja, da ga je treba vrniti na primerno mesto nazaj na območje Stare Loke. Kot je pojasnil predsednik društva Klemen Karlin, je kamniti blok pod starološkim Gavžnikom v preteklosti mimoidočim romarjem v Crngrob služil kot nabiralnik za darove, hkrati pa je poudaril, da so v društvu pristojne v preteklosti že opozarjali, da je ta kulturno-zgodovinski spomenik treba zaščititi pred poškodovanjem. Tako so kamen na pobudo skupine ozaveščenih občanov, kot so iz društva zapisali v dopis škofjeloškemu županu Mihi Ješetu, interventno začasno odpeljan na zasebno zemljišče v Virlogu. Od tam so kamen 16. junija odpeljali na Loški grad.

V društvu Lonka so v nadaljevanju pridobili mnenje z Območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki podpira njihova prizadevanja, da se znamenje ohrani in obnovi ter v prvotni podobi kot pomemben del starološke kulturne dediščine predstavi na območju Stare Loke in ne na Loškem gradu. Po mnenju zavoda bi bila najprimernejša lokacija v parku starološkega gradu, s terenskim ogledom bi to natančneje določili. Ob tem bi ovrednotili tudi kulturno-zgodovinski pomen znamenja in s tem upravičenost vpisa v register nepremične kulturne dediščine, ki ga predlaga društvo.

Za mnenje o nastalem zapletu smo vprašali tudi v Loški muzej. Kot je povedala direktorica Saša Nabergoj, je v drugi polovici lanskega leta Občina Škofja Loka predlagala Loškemu muzeju, da v skladu s svojimi nalogami in predpisanimi standardi varovanja kulturne dediščine v svoje zbirke umesti del krvavega znamenja in ga s tem strokovno primerno ohrani za prihodnje rodove. »V skladu z dogovorom smo kamnito znamenje v juniju letos umestili v lapidarij Loškega gradu, nato pa bili iz medijev obveščeni o zapletu s Kulturno-zgodovinskim društvom Lonka,« je potrdila Nabergojeva. Ob tem je dodala: »Poudariti želimo, da cenimo in podpiramo delovanja številnih kulturnih društev na Loškem – z večino tudi plodno sodelujemo. Prepričani pa smo, da je Loški muzej s svojo strokovno ekipo in prostorskimi možnostmi najbolj primeren, da znamenje zaščiti in strokovno umesti v celovito predstavitev kulturne in naravne dediščine, letno ga obišče več kot šestdeset tisoč obiskovalcev, in tako ustrezno zapiše v zgodovinski spomin.«