Časovna kapsula na Šenkovi domačiji

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 11. julij 2016 / 09:09

Družina Virnik Karničar, ki na Jezerskem za turistične namene obnavlja petsto let staro Šenkovo domačijo, je pri obnovi naletela na zanimivo najdbo. Pod stopnicami je bila zakopana steklenica s pismom nekdanjega gospodarja Ludvika Virnika iz leta 1955.

»Vedeli smo zanjo, zato so bili delavci pri razkopavanju podov še posebej previdni,« je povedala Ludvikova hči Brigita, ki je bila v času, ko je oče shranil steklenico, petletna deklica. Z domačijo zdaj gospodarita hči Polona in njen mož Drejc Karničar, ki sta se lotila obnove petsto let stare domačije. Najditelj »časovne kapsule« pa je Ambrož Novak iz gradbene firme Franca Novaka iz Moravč, ki se ukvarja predvsem z obnovo cerkva in starih stavb. »Marsikaj najdemo pri obnovah, česa takega pa doslej še nismo,« je dejal mladi gradbenik.

Polona Virnik Karničar nam pokaže šest strani pisma, ki ga je na dan 13. avgusta 1955 napisal ded Ludvik Virnik: »Takrat je namreč v stari hiši mizarski mojster Ludvik Sajovic obnavljal tlak v veži in pod ta tlak je naš ata Ludvik skril steklenico. V njej je bilo pismo z aktualnimi gospodarskimi in družbenimi razmerami na jezerskih kmetijah. Pismo je pisal pod močnim vtisom takratne agrarne reforme, ko so kmetje v nacionalizaciji kar naenkrat ostali brez večine zemlje in negotovost je bila velika. Pismo je bilo shranjeno v zeleni steklenici, ki smo jo razbili in prišli do rokopisa, priložen je bil tudi takratni časopis Dnevnik, en izvod pa smo našli tudi pri obnovi črne kuhinje. Pismu je dodan P. s., kjer se je s svinčnikom podpisal mojster Ludvik Sajovic, zraven pa še Ančka, takrat zaposlena na kmetiji. Pripisano pa je še: Komunizem je zanič.«

Iz rokopisa je videti, da ga je pisal šolan človek: Ludvik Virnik je imel narejeno trgovsko akademijo in je pred vojno kot lesni manipulant služboval na žagi v Nazarjah. Tja in nazaj je (poleti) hodil čez Jezersko sedlo peš, pravi njegova vnukinja Polona. Ludvik je v pismu v uvodu napisal, kdo je mojster Sajovic, ki mu polaga pod v veži, v nadaljevanju je opisal svojo družino in Šenkovo hišo kot eno najstarejših na Jezerskem. »Stara je nad petsto let, zgodovinsko zaščitena kot stavba starogermanskega sloga z oboki, vrati in okviri iz kamna s posnetimi robovi. Poznana letnica na hiši je 1521,« je zapisal. Nadaljuje z opisom takratnih jezerskih kmetij: Kropivnik, Virnik, Jenk, Šenk, Štular, Poderšnik, Ank, Roblek, Zgornji Virnik, Skuber, Makek, Mlinar, Žmitek, Karničar, Spodnji Virnik, Mošnik, Rezman, Kovk in Murn. Sledi zapis o agrarni reformi, ki je vsaki kmetiji dopustila le 45 hektarjev kmetijskih površin, namesto prej številne delovne sile jih pretežno obdelujejo samo družinski člani. »Kmetje živijo slabo in niso zadovoljni. Imajo svojo zadrugo, preko katere prodajajo les, ki ga smejo bolj malo sekati, vse je strogo kontrolirano,« nadaljuje posestnik Šenk in omenja visoke davke in tudi nizke zaslužke delavcev, žage stojijo, kajti ves les se žaga na »gatar« žagi na Fužinah, ki jo ima zadruga v najemu od države. To leto je zelo deževno in megleno, le nekaj toplih sončnih dni je bilo in seno do 15. avgusta še ni spravljeno, žetev bo pozna, nadaljuje Ludvik Virnik. Pri Šenk imajo to leto dve kravi, tele, tri prašiče, šest ovc, deset kur in dvajset piščancev, hišo pa da stalno popravljajo.

»To sem napisal, ako bo kdo to našel čez leta, da bo malo vedel, kako je bilo tega leta na Jezerskem. Mogoče bo tedaj življenje boljše, ako vsega ne bo uničila atomska bomba, nova vojska, če bodo ljudje bolj pametni in imeli kaj več kot sedaj,« sklene svoje pismo svojim naslednikom Ludvik Virnik. Zraven sta zapisani še imeni njegove žene Mimi in hčerke Brigitke.