Začeli z rušenjem jezerske Kazine

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Jezersko / sreda, 6. julij 2016 / 15:19

Minuli konec tedna so na Jezerskem začeli rušiti Kazino, nekdaj mogočni turistični objekt, zdaj pa že vrsto let propadajočo stavbo, ki je predstavljala nevarnost za mimoidoče in vozeče.

Jezersko – »Vesel sem, da se slednjič odstranjuje objekt, ki je predstavljal sramoto in grožnjo kraju, obenem pa upam, da bo nekoč na tem mestu nastal nov reprezentativni objekt,« je ob začetku rušenja dejal župan Jurij Rebolj. Središče Jezerskega je po občinskem prostorskem načrtu v celoti namenjeno turistični dejavnosti, zanj pa bi bilo treba sprejeti še podrobni prostorski načrt. Slednjega bi bila pripravljena financirati občina in tako stopiti korak naproti lastniku pri njegovih nadaljnjih načrtih.

Kakšni so ti po rušenju, smo vprašali Tomaža Mikoliča iz podjetja Altus Consulting, ki je leta 2004 kupilo Kazino. »Planov je več, od prodaje do realizacije prvotnih načrtov o manjšem hotelu, vendar je trenutno najpomembnejše, da stavba ne kazi več kraja in ne predstav­lja nevarnosti, zato jo bomo najprej porušili. To naj bi se zgodilo ta teden, ko imamo tudi dovoljenje za krajše zapore ceste,« je povedal Mikolič in napovedal, da bo o načrtih za Kazino kaj več znanega jeseni. Gradnja hotela po njegovih besedah glede na zasedenost turističnih kapacitet na Jezerskem ni nujno potrebna. Kot je povedal župan Jurij Rebolj, je na Jezerskem okoli štiristo postelj, v povprečju pa je zasedenih samo pet odstotkov.

Altus Consulting iz Ljub­ljane je Kazino kupilo od denacionalizacijskih upravičencev, družine Offner, ki živijo v Avstriji. Do denacionalizacije jo je upravljalo trgovsko gostinsko podjetje Central, zatem pa Živila. Še v osemdesetih letih, ko so na Jezersko množično prihajali avtobusi turistov iz nekdanje Jugoslavije, Italije, Nizozemske, je Kazina cvetela. Tega se je spominjal Marko Stritih, ki je kot gostinec v Kazini delal 19 let. »Kazina je del naše zgodovine. Oba z ženo sva bila zaposlena v njej. Nekaterih takratnih gostov se še vedno spominjam po imenu,« je dejal sogovornik, ki je skupaj s še nekaterimi domačini opazoval rušenje. Spominja se najboljših, sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Kazina gostila tudi do 150 turistov. Nastanjeni so bili v hotelu Planinka, v Kazini so jim postregli s hrano, oba turistična objekta sta bila namreč takrat pod isto upravo, z Jezerskega pa so se vozili na oglede po Gorenjskem in širši Sloveniji. »Kazina je bila center turizma na Jezerskem,« se spominja tudi Stane Jovanovski, ki je tam 16 let delal v strežbi. Nekdanja zaposlena se spominjata kegljišča, ki je privabljalo goste, pa tudi številnih seminarjev, ki so se v nekdanji državi odvijali na Jezerskem. Še prej je bilo v tem kraju okrevališče z očesno bolnišnico, ki jo je s hrano prav tako oskrbovala Kazina. Proti koncu osemdesetih let pa so zlati časi začeli nezadržno minevati in zadnja desetletja prazna Kazina je vse bolj propadala. »Prav je, da jo podirajo,« meni domačin Ljubo Šemrov. »Še bolj prav pa bi bilo, če bi na njenem mestu nastalo kaj novega.«