Počitnice so tu!

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / torek, 28. junij 2016 / 09:42

Pa smo jih dočakali, tako kot jih pač vsako leto. Spričevala, konec šole in počitnice. Dne 24. junija podelimo spričevala in počitnice se začnejo. Danes smo vsi tako zelo naravnani na točke, ocene, zaznamovanja, nivoje. Tako je lahko tudi spričevalo zunanji izkaz dela posameznika. Nekdo je pridobil oceno brez truda, spet drugi se je za dvojko zelo mučil. Zdi se mi, da je najpomembneje, da šolarji osvojijo sistem, koliko in kako se morajo pripraviti za posamezni predmet. Ker pa smo ljudje – in še posebej otroci – mnogo več kot le številke in ocene, se lahko vprašamo, koliko je posameznik napredoval osebnostno. Kaj se je naučil za življenje? Se je naučil kaj strpnosti, je sprejel tudi drugačnega sošolca, morda prisluhnil tudi drugačnemu mnenju, kot ga je slišal doma? To je ključno. Nekaj ti pripovedujejo doma, z znanjem v šoli si lahko pridobil drugo videnje. Tvoje učenje se seveda nikakor ni končalo. Sedaj pojdi v svet z obojim. Tistim, kar si slišal doma, in tistim, kar si se naučil v šoli. Raziskuj in odkrivaj svet sam. Oblikuj svoje lastno mnenje in podobe in to je tisto, kar šteje. Postani dober človek. Te ocene ni nikjer v spričevalu. V življenju pa šteje le to. Starejši kot smo, bolj se nam potrjuje ta modrost. Ali si se naučil gledati s srcem? Katera šola nas to uči in kateri predmet? Kateri učni načrt to zahteva? Katera šola to izvaja? No, tukaj pa le imamo učitelji še nekaj svobode. Točno to lahko damo mladini, če seveda sami to iščemo. Ko je učenec pripravljen, učitelj pride, sicer počakamo na druge priložnosti. Nekateri pa se nikoli ne naučijo gledati in delati s srcem. Tako pač živimo vsak svoja življenja. Eni bolj razumsko, drugi bolj srčno. Vsak umerja svoj kompas in gleda, da hodi tako, kot mu je všeč.

Otroci so prinesli lepa spričevala. Ponosno jih kažejo starim staršem in ti čakajo z nekaj denarci. Potem pa vsak tako skrbno hrani in odmerja, kako bo zapravil tistih nekaj evrov. Pri nas v šoli zahtevamo, da dijaki preko celotnega šolanja sestavljajo mapo učnih dosežkov. To je neki fascikel, mapa, kamor sistematično spravljajo vsa spričevala, pohvale, celo več, naslove sošolcev, seznam profesorjev, celo fotografije, nekateri uredijo tudi svoje referate in druge prispevke … Kot neke vrste arhiv. Z arhivom pa je tako, da je zanimiv šele, ko ga brskamo za nekaj let nazaj. Tako so doma začudeno gledali Rokovo mapo in ga spraševali: »Rok, a ti si hodil v glasbeno šolo?« Rok je že nekaj let športnik in ne kaže nikakršnega navdušenja nad glasbeno šolo. Ko je bil še predšolski, je obiskoval pripravnico, in od tam so ostala spričevala in pohvale. Če hočemo uživati v brskanju za nazaj, moramo skrbno urejati stvari danes. In ne pozabimo, nekateri bodo pač uredili še nekaj stvari za nazaj, predno bodo lahko uživali počitnice. Takšno izkušnjo so pač potrebovali.