Kakovost kopalnih voda dobra

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / petek, 17. junij 2016 / 12:27

Na Gorenjskem je sedem uradnih kopalnih voda, dve na Bohinjskem in pet na Blejskem jezeru, po kakovosti pa se jih večina uvršča v razred dobro ali celo odlično.

Bled – Poleti se številni odseki na rekah in jezerih spremenijo v priložnostna kopališča. Prve vzorce kakovosti vode po besedah Mateje Poje z urada za hidrologijo in stanje okolja pri republiški agenciji za okolje odvzamejo že pred začetkom kopalne sezone, ki je tik pred vrati. »Za lastno varnost pri kopanju namreč največ lahko naredimo sami, zato moramo poznati kakovost vode,« je poudarila Mateja Poje, ki je na Bledu predstavila stanje kopalnih voda na Gorenjskem. Špela Remec Rekar iz omenjenega urada pa je predstavila vpliv kopalcev na jezerski ekosistem in opozorila na nekatere naravne pojave, ki spremljajo kopanje v naravnih jezerih.

V Sloveniji imamo določenih 48 kopalnih vod, od tega jih je sedem na Gorenjskem, in sicer na dveh edinih naravnih jezerih pri nas, Blejskem in Bohinjskem. Na teh lokacijah republiška agencija za okolje med kopalno sezono redno spremlja kakovost vode. Ob tem so na Gorenjskem določene še lokalne kopalne vode na Poljanski in Selški Sori ter Kokri, na katerih kakovost vode spremlja lokalna skupnost, je pojasnila Mateja Poje. Državni monitoring se na kopalnih vodah izvaja od sredine junija do konca avgusta. »Prisotnost toksičnih cianobakterij je na teh vodah malo verjetna, le na Blejskem jezeru obstaja srednja verjetnost,« je razložila Mateja Poje in dodala, da preverjajo tudi prisotnost dveh bakterij, ki sta pokazateljici fekalnega onesnaženja, kar je ključno za ocenjevanje kakovosti vode. »Kakovost vseh kopalnih voda v Sloveniji je že nekaj let ustrezna, kar pomeni, da je kakovost vsaj zadostna. Kakovost kopalnih voda na Gorenjskem je razen kopalne vode pred Grand hotelom Toplice na Bledu odlična.« Kot zanimivost je še navedla, da ima Blejsko jezero ta čas okrog 20 stopinj, Bohinjsko pa 12 oziroma 13 stopinj.

Kopalci pa po besedah Špele Remec Rekar, ki spremlja ekološko stanje obeh jezer, pomenijo tudi velik pritisk na jezerske ekosisteme, še posebno na priobalni pas v Bohinjskem jezeru, kjer v jezero vstopajo prek prodnatih tal in pri tem poškodujejo mikro habitate na dnu. Zato kopalce pozivajo, naj se ne kopajo zunaj določenih kopalnih območij. Blejsko jezero pa je preobremenjeno s hranili, zato je njegovo ekološko stanje ves čas med dobrim in zmernim. Med vzroki za preobremenjenost je naštela neurejeno kanalizacijo, ki se prek pritokov zliva v jezero, krapolov, kopalce ter intenzivno živinorejo in gnojenje v zaledju jezera.