En teden po slovensko, drugi po nemško

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 13. junij 2016 / 11:32

Prejšnjo soboto so v polni športni dvorani Mladinskega doma v Celovcu na Mikschallee proslavili 25. obletnico delovanja Javne dvojezične ljudske šole 24 v Celovcu. Pot do njene ustanovitve je bila naporna, dramatična. Zakonca Tatjana in Jože Messner sta hotela leta 1988 svojega sina v Celovcu vpisati v dvojezično šolo, ki je takrat ni bilo, saj je bil Celovec izvzet iz območja, kjer je predpisana dvojezičnost. Messnerjeva sta vztrajala in skupaj z odvetniki iskala pravico na avstrijskem ustavnem sodišču. To jima je dalo prav in je odločilo, da morajo imeti Slovenci tudi v Celovcu pravico do dvojezične izobrazbe svojih otrok. Oblast se je obotavljala z ustanovitvijo šole. Messnerjeva sta celo gladovno stavkala v prostorih deželne vlade in uspela. Javna dvojezična ljudska šola 24, kot se uradno imenuje, je začela delovati v šolskem letu 1991/1992.

»Šola je ponos za Celovec, za Koroško, za Avstrijo in za Evropo,« je zapisal v pismu koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser. V njegovem imenu ga je prebrala zvezna svetnica, Slovenka Ana Blatnik. Povedala je, da je ta šola bogastvo, saj pospešuje odprtost in večjezičnost ter spodbuja glasbeno, pevsko, literarno in športno udejstvovanje. Veliko pohvalnih besed o šoli je bilo izrečenih na sobotni svečanosti, ki je imela naslov »ALPHAbeceda 25«. Tudi zato, ker v njenem okviru deluje tudi celodnevno varstvo otrok. Pomembno vlogo pri delu šole imajo tudi starši. Ravnatelj šole Edi Oraže je povedal, da obiskuje šolo v tem šolskem letu 131 otrok, starih od šest do deset let. Prihajajo iz slovenskih, dvojezičnih in nemških družin, nekateri pa tudi iz Slovenije. Od šolskega leta 2003/2004 naprej je zaradi izvirnega načina jezikovnega pouka šola nekaj posebnega. En teden poteka pouk v slovenščini, potem en teden v nemščini in nato spet v slovenščini. Jezika se za učence povsem enakopravno in samoumevno izmenjujeta. Rezultati takega pouka so dobri. Tudi otroci, ki pri vpisu v šolo niso poznali niti ene slovenske besede, zapuščajo šolo s solidnim znanjem slovenščine.