
Tudi Svilajnac stavi na turizem
Srbska občina Svilajnac je že desetletja pobratena z Radovljico. Mesta Svilajnac se drži sloves najčistejšega in najbolj urejenega mesta v Srbiji, občina pa prav tako kot radovljiška stavi na razvoj turizma.
Harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica je prejšnjo soboto nastopil pred srbskim občinstvom. Na osrednjem trgu v Svilajncu, mestu, ki leži sto kilometrov južno od Beograda, je nastopil na tako imenovanih Sinđelićevih dnevih, kulturni prireditvi na prostem, ki se je je tradicionalno udeležila tudi manjša delegacija iz Radovljice. Svilajnac in Radovljico namreč že desetletja veže prijateljstvo pobratenih občin.
Občina Svilajnac leži na rodovitni ravnici reke Resave, ki se prav tam izliva v Moravo. Zaradi dobrih podnebnih razmer imajo odlične pogoje za kmetijstvo, ki je najpomembnejša dejavnost v regiji, zaradi bogate naravne in kulturne dediščine ter nedavno odprtega prirodoslovnega centra pa priložnost za razvoj v Svilajncu in okolici vse jasneje vidijo prav v turizmu.
Radovljica kot vzor
»Veseli smo, da je sodelovanje med Radovljico in Svilajncem že zdavnaj preseglo tradicionalne obiske kulturnih prireditev ter občinskih proslav, tako pri nas kot v Sloveniji. Od vas smo se že veliko naučili. V projektu sodelovanja med občinskima upravama ste nam pokazali, kakšen je sodoben, evropski način funkcioniranja lokalnih skupnosti, v prihodnjih mesecih si bomo ogledali vaše šole in vrtce ter tiste prakse, ki bi bile primerne tudi za nas, skušali prenesti v svoje okolje,« je povedal predsednik občine Predrag Milanović.
Srbi radi prihajajo v Slovenijo
Tijana Jovanović, ki je na občini Svilajnac pristojna za gospodarstvo, pravi, da po zgledu Radovljice veliko stavijo na turizem. »Srbi Slovenijo najbolj poznamo po Bledu, Ljubljani, Kranjski Gori in seveda toplicah, kamor radi hodimo. Všeč nam je kmečki turizem. Nekaj podobnega bi radi razvijali tudi pri nas, a žal nimamo hribov, jezer in morja, ki so za tovrstno dejavnost najbolj atraktivna, tako da se bomo morali ideje iskati drugje. Vsekakor se lahko pohvalimo z izjemno ohranjeno naravo ob rekah, številnimi zgodovinskimi stavbami, predvsem samostani, odlično lokalno pridelano hrano in tradicionalnim gostoljubjem naših ljudi. Če vse to povežemo v enotno ponudbo, bomo glede na to, da smo relativno blizu Beograda in Niša ter tik ob pomembnih cestnih povezavah, lahko razvijali turizem tudi pri nas.«
Novi naravoslovni center
Veliko priložnost vidijo tudi v novem prirodoslovnem centru, ki so ga v samem središču kraja postavili lani, zanj pa pridobili znatna evropska sredstva. Gre za edino takšno znanstveno-izobraževalno ustanovo v Srbiji in tem delu Evrope. Privlačen spoj znanosti, izobraževanja in turizma že v prvem letu delovanja privablja številne šolarje iz vse Srbije. Kot pravi direktorica Irena Dubravac, računajo, da bodo v prihodnje lahko v naravoslovni center, katerega posebna znamenitost je tudi park dinozavrov v zunanjem delu kompleksa, privabili še goste iz drugih držav.
Razvoj po poplavah
Zadovoljni so, da so precej evropskih sredstev pridobili tudi za obnovo mesta, ki so ga pred dvema letoma prizadele katastrofalne poplave. »Nekaj dni je pri nas vladal popoln kaos, vse je bilo pod vodo,« se izjemnih razmer spominja Tijana Jovanović. »K sreči smo se kmalu organizirali pa tudi pomoč je prihajala od vsepovsod: tudi iz Slovenije, posebej iz Radovljice, kasneje, smo za obnovo še evropska sredstva.« Z njimi so lahko temeljito obnovili otroški vrtec, ki je bil povsem pod vodo, pa osnovne šole, gimnazijo, srednjo tehnično šolo ter danes sodoben in funkcionalen kulturni dom, v katerem se zlasti v času desetdnevne tradicionalne folklorne prireditve Sinđelićevi dnevi pa tudi sicer zvrstijo številne prireditve.
Ugodni pogoji za gospodarstvo
Svilajnac je občina z okoli 23 tisoč prebivalci, deset tisoč jih živi v samem mestu. Veliko jih dela v vzgoji in izobraževanju, mnogo – in na to so v Svilajncu posebno ponosni – v podjetjih, ki so locirana v tako imenovani svobodni coni. Gre za poslovno-industrijski kompleks na robu mesta, kjer je občina uredila vso infrastrukturo ter podjetjem, predvsem tujim, omogočila posebej ugodne pogoje za delovanje. Med njimi je družba Panasonic, ki je v začetku zaposlovala okoli 150 delavcev, zdaj jih je že več kot petsto, glavni menedžer pa prihaja iz Slovenije. »Ponosni smo, da imamo stopnjo brezposelnosti precej nižjo od povprečja v Srbiji. Pomembno se nam zdi, da imajo ljudje zaposlitev in sredstva za preživljanje sebe in svojih družin, vse drugo je nadgradnja,« je povedala Tijana Jovanović, pravnica, ki se je, potem ko je štiri leta z družino preživela v Franciji, pred časom vrnila v rodni Svilajnac.
Izseljenci se vračajo
»Veliko naših ljudi živi po Evropi; nekateri so odšli že davno, drugi pred nekaj leti, ker so jih v to prisilile gospodarske razmere,« pravi. A v nasprotju s številnimi Slovenci, ki se po odhodu v tujino le še redko vračajo domov, Svilajnčani tradicionalno ostajajo navezani na domače kraje. »Računamo, da jih v Zahodni Evropi živi med sedem in osem tisoč. Mnogo jih tu gradi hiše, računajo, da se bodo po upokojitvi za stalno vrnili. Skoraj vsi se vračajo za počitnice, zato je v Svilajncu poleti še posebno živahno,« pravi Jovanovićeva, ki upa, da bodo številne prireditve, bogata zgodovina mesta, novi prirodoslovni center in seveda pregovorna srbska gostoljubnost v njihove kraje med turistično sezono privabili tudi kakšnega Slovenca.