Vse bitke smo morali dobiti sami
Slovenija je bila spočeta 23. decembra leta 1990, ko je plebiscit zgolj potrdil tisto, kar je bilo že dolgo slutiti in kar si je kot eno izmed osrednjih programskih izhodišč postavila tudi Demosova vlada. Celotna slovenska politika je s plebiscitom dobila legitimiteto za dejanja, ki so sledila čez pol leta in s katerimi je bila 25. junija 1991 rojena samostojna in neodvisna Slovenija.
Jugoslovanska zvezna vlada in JLA sta na slovensko osamosvojitev odgovorili z vojno. Generali ene največjih evropskih armad so pričakovali lahko in hitro zmago, a doživeli grenak poraz. Slovenske obrambne sile, Teritorialna obramba in Milica, so ustavile in nevtralizirale tehnično močnejšega nasprotnika. Zmaga v desetdnevni osamosvojitveni vojni in odhod zadnjega okupatorskega vojaka s slovenskega ozemlja 25. oktobra 1991 sta pomenila, da je mlada država tudi s silo zavarovala politično odločitev za samostojnost in neodvisnost. Sledil je še boj za mednarodno priznanje, ki smo ga dosegli leta 1992.
Zlom socialističnega bloka konec osemdesetih je na stežaj odprl vrata samostojnosti. Če pred temi vrati ne bi stali pogumni in odločni posamezniki, najverjetneje ne bi bilo nič s svobodnimi in demokratičnimi volitvami, še manj pa z lastno državo. Slovenski komunisti so konec osemdesetih doumeli, da hrepenenja naroda ni mogoče ustaviti. Pragmatično so se prilagodili novim okoliščinam in izpeljali ustavne spremembe, ki so celo spodbudile demokratizacijo.
Nič nam ni bilo podarjeno, osamosvojitveno vojno smo morali izbojevati sami, pri mednarodnem priznanju smo se bojevali zoper nenaklonjenost svetovnih velesil. Naša edina sreča je bila, da so bili državljani v ključnih trenutkih enotni in da smo imeli na vodilnih položajih ljudi, ki so politiki šele postajali in so si upali več kot prekaljeni politični mački.
Demosova vlada je odgovornost za vodenje države prevzela brez predhodnih političnih izkušenj, v težkih gospodarskih razmerah in napeti politični situaciji v Jugoslaviji. Poleg vsega pa si je zastavila še visoke cilje: 1. osamosvojitev in 2. gospodarsko okrevanje nove države. Po dveh letih vodenja države so bili dosežki Demosove vlade impresivni: osamosvojitev, mednarodno priznanje in stabilizacija gospodarskih razmer. Jasna volja ljudstva in odločnost Demosove vlade sta pomenili, da so bile uresničene naše tisočletne sanje. Slovenski narod je postal nacija. Kljub vsemu pa je morala vlada, ki je v zgodovinskem smislu ne bo mogla preseči nobena vlada več, predčasno zaključiti svoj mandat.
Slovenija je v 20. stoletju prehodila neverjetno pot, od avstro-ogrske province, jugoslovanske banovine in socialistične republike vse do mednarodno priznane, samostojne in neodvisne države. Malo je bilo tistih, ki so verjeli, da je kaj takega mogoče, več je bilo tistih, ki so nas prepričevali, da nas je premalo in da smo premajhni za lastno državo. Z osamosvojitvijo so bili postavljeni temelji za kasnejši gospodarski razvoj in uveljavitev Slovenije v mednarodni skupnosti. Slovenija je postala članica Evropske unije. Smo člani NATO, sprejeli smo evro. Kot prva država iz nekdanjega socialističnega bloka smo predsedovali Evropski uniji. Zgodovina kaže, da smo pri velikih projektih vedno uspešni in med prvimi, se pa težko znajdemo pri vsakdanjih vprašanjih, ki zadevajo razvoj države.