Nor, kdor gre s petkami gor
Gorski reševalci pred poletno planinsko sezono svarijo pred slabo pripravljenostjo in neustrezno opremljenostjo obiskovalcev gora. Dežurstvo na brniškem letališču že deluje.
Kranj – »V gorskem svetu je že precej kopno, sončno, skoraj kot v dolini. A naletimo lahko tudi na zaplate snega, ki jih ni varno prečiti brez uporabe cepina in derez,« je v torek na novinarski konferenci pred začetkom poletne planinske sezone, ki poteka od sredine junija do sredine septembra, opozoril Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). Zdrs je še vedno najpogostejši dejavnik gorskih nesreč, pogosto kot posledica neustrezne opreme in precenjevanja lastnih sposobnosti, zlasti ob vračanju z gora, ko se že kaže utrujenost, je poudaril.
Šerkezi priporoča, da v gorah poleg primernih pohodnih čevljev uporabljamo tudi čelado, vrv in nahrbtnik z osnovno planinsko opremo. »Pri čevljih se moramo vedno vprašati, kdo jih nosi, kakšne izkušnje ima v gorah in za kakšen namen jih uporablja. Neizkušeni planinci naj uporabijo visoke planinske čevlje, vendar ne težkih zimskih, ker se noga v njih poleti bolj poti in hitreje utrudi. Nikakor pa se ne podati v gore z neprimernimi športnimi copati ali celo s čevlji z visoko peto, kar se tudi dogaja,« je opozoril. Poleti se je treba na turo odpraviti dobro pripravljen in čim bolj zgodaj zjutraj, da se izognemo največji vročini in nevihtam.
»Letos beležimo 95 intervencij, medtem ko smo jih imeli lani v istem obdobju osem več. Še vedno je skrb vzbujajoče število mrtvih, saj smo z gora pripeljali že 10 posameznikov, med njimi tudi nekaj primerov samomorov še iz lanskega leta,« je dosedanjo statistiko gorskih nesreč predstavil Igor Potočnik, predsednik GRZS, za katero je pred kratkim Anže Čokl posnel tudi predstavitveni film, v katerem je poudaril predvsem njihovo prostovoljstvo.
Za helikoptersko reševanje – dežurstvo na Brniku poteka v mesecih junij, september (od petka do nedelje) ter julij in avgust (vsakodnevno dežurstvo) – je letos ustrezno pripravljenih sedem inštruktorjev letalskega reševanja, 19 zdravnikov letalcev, 39 reševalcev letalcev in 18 policistov letalcev, je predstavil Robert Kralj, vodja Gorske enote policije in pomočnik vodje Letalske policijske enote. Svetoval je, da je treba v primeru nesreče takoj klicati 112, da se s tem skrajša odzivni čas gorskih reševalcev, poleg tega poškodovanega ne puščamo samega, sebe in poškodovanega zavarujemo pred pišem helikopterja in padajočim kamenjem, upoštevamo pa tudi navodila reševalcev. Za helikoptersko ekipo reševalcev je pomembno, da ji signalizirajo le tisti, ki so na kraju nesreče: »Navdušeno mahanje in pozdravljanje helikopterja je sicer zelo prijazno, kadar pa iščemo ponesrečenca, nas žal lahko zavede.«