Narečne viže unikaten produkt

Škofja Loka je v pričakovanju že 16. Večera slovenskih viž v narečju, ki bo v petek, 10. junija, ob 19.30 v atriju Loškega gradu, v primeru slabega vremena pa v športni dvorani na Trati.

Kaj prinaša letošnji festival, smo se pogovarjali z direktorjem Radia Sora Marjanom Potočnikom.

Šestnajsti večer narečnih viž je pred vrati. Se festivalu letos obetajo kakšne novosti?

»Pravzaprav je vse že velika rutina. Novost je morda to, da smo v goste v revijalni del povabili zmagovalce pomembnejših slovenskih festivalov. Z nami bo Sekstakord, zmagovalec Slovenske polke in valčka 2016, in še trije najboljši ansambli z lanskih festivalov: Ognjeni muzikanti, ki so zmagali v Števerjanu, ansambel Jug, zmagovalec na Ptuju, in Žargon, zmagovalec Vurberka. Sicer pa vlečemo rdečo nit narečnih besedil in se rad pohvalim, da je večer narečnih viž pravzaprav edini festival, ki spodbuja avtorje in ansamble, da razmišljajo, pišejo in pojejo v slovenski narečni besedi.«

V tekmovalnem delu se bo predstavilo osem ansamblov ...

»Letos je bila bera prijav slabša. Verjetno zato, ker je narodnozabavnih festivalov kar precej, ker je težko pisati v narečnem besedilu in potem to tudi spraviti v glasbo, poleg tega pa je še piscev narečnih besedil vse manj. Pisanje v narečni besedi ni enostavno, če spraviš stavek ali dva v sleng, to še ni narečje. Pristna narečna beseda je zamrla, zato pa članica naše strokovne komisije Francka Benedik, nekdanja sodelavka dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik pri SAZU, presoja ustreznost besedil in jih tudi pomaga spraviti v pravo narečje.«

Ponovno bodo nastopili lanski zmagovalci občinstva, Raubarji. Bodo drugi nastopajoči na vašem odru prvič?

»Res je. Raubarji verjetno tudi letos računajo na veliko podporo občinstva, drugi bodo na našem festivalu nastopili prvič. To so ansambli Lisjaki z Neli in Barbaro, Odklop, Murni, Galop, Brkinski trio, Šment in Frajerke. Predstavili se bodo s povsem novimi narečnimi vižami, slišali bomo tri valčke in pet polk. Zastopanih bo šest narečij, med njimi pa za razliko od prejšnjih let ni primorskega. Modri val je večkrat nastopil s tem narečjem, tudi Primorske fante smo že imeli leta 2003, ko je bila zasedba še posebej »močna«, saj smo imeli v tekmovalnem delu tudi Modrijane in Ansambel Toneta Rusa. Na neki način je odkritje našega festivala tudi ansambel Roka Žlindre, ki je Slovenijo leta 2010 zastopal na Evroviziji.«

Kdo še sestavlja komisijo poleg že omenjene Francke Benedik?

»Poleg nje smo letos za ocenjevanje besedil prosili še Adija Smolarja. Predsednik komisije ostaja Tomaž Tozon, melodije pa bodo ocenjevali tudi Simon Golobič, glasbenik in zbiratelj narodno-zabavne glasbe, Jože Skubic, predstavnik Sazasa, in Aleksi Jercog, glasbenik, publicist in glasbeni urednik na slovenski redakciji RAI v Trstu, ki vedno spremlja festival in mu posveti tudi svojo oddajo na slovenskem radiu.«

Za katere nagrade se bodo potegovali ansambli?

»Pri nagradah ni sprememb. Na narečnem festivalu je zelo pomembna nagrada za besedilo, ki jo letos poklanja Sazas, prav tako nagrada za melodijo. Tudi letos bo podeljena nagrada Občine Škofja Loka za najboljši in najboljši všečen nastop v celoti, zmagovalec občinstva bo prejel nagrado, ki jo prispeva založba Zlati zvoki, in prehodni pokal vandrovček, podelili pa bomo še Vodovnikovo nagrado za dolgoletno kakovostno ustvarjanje besedil, ki jo poklanja Društvo pesnikov slovenske glasbe v sodelovanju z Občino Zreče.«

Letos je festival podprlo tudi ministrstvo za kulturo ...

»Ministrstvo je skupaj z Občino Škofja Loka generalni pokrovitelj festivala. Vesel sem, da mi je vendarle uspelo prepričati odgovorne na ministrstvu, da je ta festival redkost v Sloveniji, da se ga splača podpreti in s tem spodbujati narečno besedo. Slovenska narečna beseda je nam prvobitna, zato sem se v preteklosti s festivalom ozrl tudi čez mejo. O ponovni organizaciji festivala v tujini še vedno razmišljam, čeprav je to bistveno večji organizacijski zalogaj.«

Na kaj ste po 16 letih prirejanja festivala najbolj ponosni?

»Da smo pod streho festivalske scene spravili unikatno prireditev, ki spodbuja in ohranja slovensko narečno besedo, da je slovenska narodno-zabavna scena zaradi našega festivala bogatejša za več kot 160 unikatnih skladb v vseh glavnih slovenskih narečjih in nenazadnje, da je majhnemu radiu uspela zahtevna organizacija festivala, ki smo ga dvakrat izvedli tudi v zamejstvu, česar se ni lotil še nihče drug.«