
Francija in Euro 2016
Prav danes se začenja evropsko prvenstvo v nogometu – UEFA EURO 2016 – to pot v Franciji. Ker bodo nogometa itak polni vsi mediji, napišimo na tem mestu raje nekaj o gostiteljih prvenstva – o Franciji in Francozih …
Francoska veličina slabi
Francija je bila poseljena že v pradavnini. Teritorij, ki ga je v šestem stoletju pr. Kr. obvladovalo keltsko pleme Galcev, je bil skoraj identičen ozemlju današnje Republike Francije. V prvem stoletju so si Galce podredili Rimljani, v času preseljevanja narodov pa so to veliko deželo osvojili germanski Franki in ji dali današnje ime. Hkrati se je zgodilo tako, da so osvajalci sprejeli jezik in kulturo romaniziranih Galcev in se kmalu tudi pokristjanili. Frankovska država je bila poleg bizantinskega cesarstva najmočnejša zgodnjesrednjeveška velesila. V svojem zenitu, ki ga je dosegla v času vlade Karla Velikega, je njeno ozemlje na jugu segalo od Pirenejev do sredine Apeninskega polotoka, na vzhodu je segala na ozemlje današnje Nemčije, na zahodu in na severu sta jo omejevala le Atlantik in Severno morje. Leta 843 je frankovsko cesarstvo razpadlo in iz zahodne polovice je nastal zarodek današnje Francije, ki mu je najprej še vladala dinastija Karolingov. Že pred letom 1000 je francoski prestol zasedla dinastija Kapetingov in vladala vse do francoske revolucije. Moč francoskih kraljev je rasla in v času vlade Filipa IV. Francoskega, ki je papeže preselil iz Rima v Avignon, je Francija postala evropska velesila. Svojega velikega srednjeveškega tekmeca – Anglijo – je premagala v stoletni vojni (čeprav je angleško-francosko rivalstvo trajalo več stoletij in ga je mogoče zaznati še danes), pozneje so tekmovali predvsem s Habsburžani, ki so vladali francoski sosedi Španiji (in z njo Nizozemski) in Svetemu rimskemu cesarstvu (tedanji Nemčiji). Moč francoskih kraljev je dosegla vrhunec v času vlade Ludvika XIV. (1638–1715), toda že njegovo razuzdano življenje in draga gradnja novega dvora v Versaillesu so izpraznili kraljevsko blagajno, velike gospodarske težave pa so naposled vodile v francosko revolucijo. Vstaja francoskega ljudstva je omogočila ustanovitev revolucionarne oblasti in kasnejši teror. Pod giljotino sta izgubila glavi tudi kralj Ludvik XVI. in kraljica Marija Antoinetta. Revolucija je ukinila kraljevino in ustanovila republiko. Napoleon Bonaparte jo je leta 1804 »povzdignil« v cesarstvo, a je ohranil osnovne ideje republikanske družbe. Po njegovem porazu pri Waterlooju je prišlo do večkratne menjave vlad, za kratek čas je bila »restavrirana« kraljevina pod vlado Ludvika Filipa Orleanskega, ta pa je bil res zadnji francoski kralj. Položaj Francije v Evropi je po Napoleonovem porazu ves čas slabel. V dvajsetem stoletju sta se zgodili dve svetovni vojni, v katerih je bila Francija na strani zmagovalcev, a je kljub temu začela izgubljati svoj položaj velesile. Po drugi svetovni vojni je bila ustanovljena četrta republika in leta 1958 z generalom Charlesom de Gaullom peta, ki traja še danes. Čeprav sodi francosko gospodarstvo med najmočnejše v Evropi, si Francija ni več povrnila položaja svetovne velesile in se politično usmerja predvsem na Evropo, kjer sodi med soustanoviteljice Evropske gospodarske skupnosti in iz nje nastale Evropske unije.
Kaj pa Francozi?
Francozi so velika mešanica. Tu so se v eno zlile tri etnične skupine: keltski Galci, rimljanski Latinici in germanski Franki. Poznejši valovi priseljevanja so se zgodili šele v 19. in 20. stoletju – iz Belgije, Italije, Španije, Portugalske, Poljske, Armenije, Vzhodne Evrope, Afrike in arabskih dežel, tudi iz Indokine. Pretežno kozmopolitska francoska družba jih je sprejela in začelo se je ponovno mešanje narodnosti. Danes ima 40 odstotkov Francozov prednika iz katerega izmed teh valov priseljevanja, Francija pa sodi med narodnostno najbolj raznovrstne države, kakršni sta ZDA in Kanada. Položaj francoščine je kljub temu suveren. Manj suveren je od revolucije naprej položaj Rimskokatoliške cerkve, ki sta ga omajali revolucija in sekularizacija. Po raziskavi iz leta 2003 je 54 odstotkov vprašanih o sebi zatrdilo, da so krščanske vere, hkrati pa kar 41 odstotkov Francozov obstoj boga zanika, 31 odstotkov se jih ima za »agnostike«. Druga najštevilčnejša veroizpoved je muslimanska (okrog 5 odstotkov), sledita protestantska (3 odstotki) in judovska. Judov je sicer le en odstotek, a v naciji, ki šteje 65 milijonov, je to veliko, več kot 600 tisoč, največ v Evropi …
Nogometna velesila
V nogometu so Francozi še vedno velesila, svetovna, ne le evropska. Na SP v Riu jih je 2014 v četrtfinalu izločila Nemčija, aktualna svetovna prvakinja. Svetovni prvaki pa so postali 1998, ko so s 3 : 0 premagali Brazilijo. Evropski prvaki so postali v letih 1984 in 2000. Bodo zmagali tudi na Euru 2016?