Maleš in Pilon spet skupaj. Pri postavitvi razstave sta združili moči Saša Bučan, kustosinja Galerije Miha Maleš, in soavtorica razstave, kustosinja Pilonove galerije Tanja Cigoj. / Foto: Iza Sladič

Vojak in ujetnik, slikar in svetovljan

V Galeriji Miha Maleš v Kamniku je na ogled gostujoča razstava Veno Pilon v prvi svetovni vojni iz ajdovske Pilonove galerije. Razstava izven matične galerije redko razstavljanih Pilonovih del je biser za likovne sladokusce.

Kamnik – Slikar, fotograf, kipar, deloma tudi pesnik in prevajalec Veno Pilon (1896–1970) velja za enega pomembnejših predstavnikov v zgodovini slovenske umetnosti. Rojen je bil v Ajdovščini, še kot najstnik je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in bil udeleženec v prvi svetovni vojni. Boril se je na Južnem Tirolskem in v Galiciji, kjer so ga poleti leta 1916 kot častnika kadeta ujeli in poslali v rusko ujetništvo. Leta 1919 se je vrnil domov in začel intenzivneje slikati. Študiral je v Pragi in Firencah, obiskal je Dunaj in nekaj časa celo bival tam ter se sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja nastanil v Parizu. Po vojni je daljši čas živel v domovini, a se je kasneje spet vrnil v Pariz, kjer je prijateljeval z galeristi in umetniki in bil na neki način tudi vez slovenskim slikarjem in kiparjem, ki so tja prihajali nabirati umetniških izkušenj. Eden takih je bil tudi Kamničan Miha Maleš, po katerem se imenuje kamniška galerija, v kateri bodo čez poletje gostili zanimivo razstavo del, ki jih je Veno Pilon ustvaril v času prve svetovne vojne kot vojak in ujetnik. Leta 1968 se je Pilon vrnil v rodno Ajdovščino, kjer je dve leti kasneje umrl. Njegov sin Dominique je mestu podaril obsežno zbirko očetovih del, na podlagi donacije pa je bila leta 1973 ustanovljena Pilonova galerija.

Če sta se Maleš in Pilon družila v Parizu, je na mestu tudi sodelovanje med obema galerijama, ki po skoraj desetih letih ponovno prihaja do realizacije z aktualno razstavo. »Razstava je nekoliko drugačen pogled na vojno, tokrat z ustvarjalnega vidika enega najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov Vena Pilona, in je kot taka vsekakor razstava za likovne sladokusce,« je dejala kustosinja Galerije Miha Maleš, Saša Bučan. Razstavo so v nekoliko večjem obsegu konec leta 2014 prvič postavili v domači Pilonovi galeriji, gostovala pa je še v galeriji v Gradišču ob Soči. Na razstavi je na ogled petdeset del, od tega 23 akvarelov in 27 risb. Postavitev ima dva dela, v prvem so risbe s fronte, v drugem pa dela, ki so nastala v ruskem ujetništvu.

Omenjene risbe, nastale v specifičnih vojnih razmerah, v hudem pomanjkanju, na majhnih kosih papirja in s preprostim risalnim priborom, gledalca vodijo po poti 27. domobranskega pešpolka, h kateremu je bil Pilon dodeljen le nekaj dni po opravljeni maturi na goriški realki. Najzgodnejši risbi s fronte je ustvaril na italijanski fronti na Tirolskem, preostale pa v Galiciji. Kot vojni ujetnik se je izkrcal v mestu Lipeck, kjer je doživel boljševiško revolucijo ter konec vojne. »Rusija je Pilona povsem prevzela s svojimi barvitimi nasprotji, svojo veličino narave in neizmerno prostranostjo – nastajale so krajine in vedute mesta, ujete v raznotere barve letnih časov ali vremenskih razmer in zaznamovane z živahno paleto, idilično atmosfero in elegantno linijo. V akvarel in risbo je beležil utrinke s semanjih vrvenj, v lahnost poteze zajel prizore vsakdana, v malih avtokarikaturnih akvarelih pa je s samoironijo orisoval položaj in razmere, v katerih se je znašel,« je zbrane po razstavi povedla soavtorica razstave, kustosinja Tanja Cigoj, in dodala, da se je Pilon prepustil tamkajšnjemu ozračju, polnemu upov na nov, pravičneje urejen svet in tako kot takrat mnogo drugih verjel v boljševiško idejo o umetnosti, osvobojeno iz ozkega kroga privilegirancev in vrnjeno med ljudstvo, od koder je tudi izšla. Ob zapisovanju lastne življenjske zgodbe je dela iz let ujetništva uporabil kot predloge spominu – o tem pričajo tudi ilustracije, s katerim je opremil svojo knjigo Na robu. Dela, nastala v Rusiji, vsekakor sestavljajo nepogrešljiv delček mozaika Pilonove življenjske in umetniške poti. »Ta ga je vodila po tujih deželah, med tuje ljudi, med katerimi pa se zaradi svojega svetovljanstva ter občutenega humanizma ni nikoli počutil tujec,« še dodaja Cigojeva. Tudi zato vam, še preden se katerega od poletnih dni odpravite v Pilonovo galerijo v Ajdovščino, priporočamo uvod v Pilona v kamniški Galeriji Miha Maleš.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 9. junij 2023 / 15:04

Pozornost izobraževanju in sodstvu

Predsednik slovenske vlade dr. Robert Golob in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon sta v torek v Ljubljani sprejela predstavnike organizacij Slovencev na Koroškem. Ti so gostit...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 26. april 2020 / 20:05

Umetniki smo vajeni samoizolacije

Akademska slikarka Suzana Brborović iz Kranja že šesto leto živi in ustvarja v Leipzigu, kjer se je ustalila tako v umetniškem kot družinskem smislu.

Kronika / nedelja, 26. april 2020 / 20:03

Mopedistu izsilil prednost

Golnik – Policisti so v torek obravnavali prometni nesreči s hujšimi poškodbami. V peško, ki je nepravilno hodila, je pri Golniku trčil kolesar, mopedistu pa je v Lescah voznik avtomobila na križiš...

GG Plus / nedelja, 26. april 2020 / 15:31

Lunin koledar

»Rudi Šeligo je bil dedec, kot poreče ljudstvo. / Obraz kot izklesan v kamen, z gubami razbrazdan, / izraz kot nož nabrušen, a zglajen od znotraj, s čustvom, // preveč bolečim, da bi ga razkazoval....

Nasveti / nedelja, 26. april 2020 / 15:29

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.)

GG Plus / nedelja, 26. april 2020 / 15:27

Gamsova župca

Upokojeni kriminalist Boris Žagar je mlada leta preživel v Kranju, sedaj živi v Bohinju. Ljubezen do Bohinja je povzel po očetu, ki mu je še kot otroku približal bohinjsko idilo, ki pa jo je kasneje s...