Na urgenco po »bolniško«

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Jesenice / torek, 7. junij 2016 / 09:30

»Velikokrat pridejo bolniki v večernih ali nočnih urah na urgenco, ko ugotovijo, da naslednji dan ne bodo mogli v službo in bi radi zdravniško potrdilo za delodajalca ...« pravi vodja urgentne dejavnosti v Splošni bolnišnici Jesenice Robert Carotta.

Jesenice – Kako po skoraj pol leta deluje Urgentni center Jesenice? »Urgentni center deluje dobro, trudimo se, da kvalitetno oskrbimo vse paciente. Da bo vse potekalo optimalno, pa potrebujemo še nekaj mesecev in nekaj dodatnih ljudi,« odgovarja vodja urgentne dejavnosti v Splošni bolnišnici Jesenice Robert Carotta, dr. med., specialist kirurgije. »Porodne« težave, s katerimi se srečujejo na Jesenicah, so enake kot v drugih urgentnih centrih, nanje so pred dnevi opozorili tudi v Slovenskem zdravniškem društvu. Gre za problem financiranja (urgentni centri so postali dodatni strošek bolnišnic), pomanjkanja urgentnih zdravnikov specialistov, razmejitve med urgenco in dežurno službo na primarni ravni, opozorili pa so tudi na dejstvo, da urgentne centre obiskujejo tudi nenujni bolniki, ki na ta način želijo preskakovati čakalne vrste.

Manjka urgentnih zdravnikov

Največja pridobitev so tudi na Jesenicah novi, veliki in moderni prostori urgence. Zelo so zadovoljni s prostori za reanimacijo, opazovalnico, so pa odkrili nekaj drobnih pomanjkljivosti, manjka jim denimo nekaj spremljevalnih prostorov za predajo raportov, za umrle bolnike, tudi nekaj prostorov za zdravnike. Ker so prostori urgence bistveno večji kot prej, pa je potrebnega tudi več osebja. »Mnogi me sprašujejo, kako da za isto delo potrebujem več ljudi. Ker so prostori večji, je tudi razpršenost večja. Za zdaj smo pridobili deset dodatnih zaposlitev, kar je bistveno olajšalo delo, a manjka nam še kakšnih petnajst dodatnih sodelavcev, zlasti diplomiranih medicinskih sester. Primanjkuje tudi urgentnih zdravnikov; če sta v dnevni izmeni dva, eden pa v nočni, bi za celotno zgornjo Gorenjsko potrebovali enajst do dvanajst urgentnih zdravnikov. Trenutno smo trije ... Dva se šolata pri nas, dva v zdravstvenem domu, a takoj bi potrebovali vsaj pet novih specializacij iz urgentne medicine,« opozarja Robert Carotta, ki mu je nerazumljivo, da ministrstvo bolnišnici ni odobrilo ene specializacije iz urgentne medicine, ki so jo oddali na nedavni razpis.

Na Jesenicah je, kot poudarja Robert Carotta, zelo dobro steklo sodelovanje z enotami nujne medicinske pomoči iz Zdravstvenega doma Jesenice, ki so se prostorsko preselile v novi urgentni center, formalno pa ostajajo pod okriljem zdravstvenega doma. »Od prvega dne delamo skupaj, sodelovanje pa je odlično. Ker so zdaj v naših prostorih, smo ves čas v stiku in tudi takoj vedo, kam morajo pripeljati pacienta. Edina težava, s katero se srečujemo, sta različna informacijska sistema, zaradi česar jaz ne morem pogledati njihovega izvida, oni pa ne mojega. Trudimo se, da to odpravimo, in pričakujem, da bodo od prvega julija naprej tudi sodelavci, ki sicer formalno sodijo pod okrilje zdravstvenega doma, povezani z našim informacijskim sistemom.« Obenem bo država morala rešiti problem financiranja, kajti zdaj so urgentni centri plačani po številu primerov, zdravstveni domovi pa po pavšalu. Ko bo urgenca zdravstvenega doma tudi formalno prešla pod okrilje urgentnega centra, bo ta razkorak v financiranju treba rešiti, meni sogovornik.

Vsak dan pregledajo sto štirideset bolnikov

Kako pa so novi urgentni center sprejeli bolniki? Po besedah Roberta Carotte so načrtovali, da bodo vsak dan sprejeli med 70 in 80 pacientov, v resnici pa ji vsak dan sprejmejo med 135 in 140. In kdo vse prihaja na urgenco? Povsem isti ljudje kot prej, odgovarja sogovornik, s to razliko, da so se z raznimi manjšimi težavami, ki ne sodijo na urgenco, prej srečevali dežurni zdravniki v zdravstvenih domovih, zdaj pa vsi ti »bolniki« pridejo v urgentni center. Pri tem pa sobesednik pravi, da smo ljudje različni in je za nekoga obisk urgence nujen ob vsakem bolezenskem znaku, za nekoga pa nikoli ... A kot dodaja, šele pregled bolnika pokaže, ali je bil obisk nujen ali ne. »Težko rečem vnaprej, da je obisk nepotreben. Bolnika je treba pregledati in presoditi. Res pa je, da razlog obiska ne sme biti ocena delazmožnosti naslednji dan. Velikokrat namreč pridejo bolniki v večernih ali nočnih urah na urgenco, ko ugotovijo, da naslednji dan ne bodo mogli v službo in bi radi zdravniško potrdilo za delodajalca. To pa res ne sodi na urgenco.« Ob tem sogovornik tudi opozarja, da se bodo v primeru, da bodo na urgenco res prihajali tudi nenujni pacienti, čakalne vrste v urgentnem centru podaljšale in bo treba na pregled čakati dlje.

V prihodnje bo treba urediti tudi sistem delovanja pediatrične in ginekološke urgence, pri čemer Robert Carotta poudarja, da je tudi že zdaj dobro poskrbljeno tako za male bolnike kot za ženske z nujnimi ginekološkimi težavami. V bolnišnici sta namreč 24 ur na dan prisotna tako dežurni pediater in ginekolog, ki po potrebi prideta do bolnika v urgentni center ali pa bolnika odpeljejo k omenjenemu specialistu.