Še o švedskih rečeh

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 5. junij 2016 / 06:00

Katera je dežela, kjer je brezgotovinsko plačevanje povsem prevladalo nad gotovinskim? Kjer so muzeji mnogim drugi dom, ne le turistom, tudi domačinom? Slovenija? Ne, seveda ne, to je lahko le Švedska …

Med tradicijo in modernostjo

Zadnjo tretjino aprila 2016 sem preživel v Stockholmu in o tem maja objavil reportažo na teh straneh. Na eni strani sem lahko zajel le nekaj poudarkov, zato jih nekaj dodam še tu. Kaj bi torej še lahko napisal, pa nisem? O visoki stopnji enakopravnosti žensk, ki je gotovo najvišja v Evropi in se izkazuje povsod, tudi v velikem številu vojakinj in v dejstvu, da bo kralja nasledila njegova prvorojenka in ne prvorojenec. O čisti in zdravi pitni vodi v javnih vodovodih, zaradi česar kupovanje ustekleničene vode ni le odvečen strošek, je neumnost. O čistosti javni stranišč – tudi ta kaže na visoko stopnjo socialne razvitosti. O tem, da imajo radi mesne kroglice s kuhanim celim krompirčkom v oblicah in dodatkom sladke marmelade iz brusnic. To je njihova verzija svinjske pečenke in praženega krompirja. Hkrati pa pojedo med vsakdanjim hitenjem neverjetne količine kuhanih in pečenih hrenovk in z njimi ogromno kečapa – kar po svoje priča o dejstvu, da je veliko Švedov v Ameriki … Pa o praznovanju kraljeve 70-letnice, ki je svoj vrhunec dosegla v zadnjem tednu aprila. Tudi to je eno od švedskih protislovij – da ima ta ustavna monarhija in hkrati hipermoderna družba še vedno kralja in da so na to celo ponosni.

Švedski muzeji so zakon

Mimo muzejev na Švedskem ne moreš; tudi tisti, ki sicer niso njihovi ljubitelji, jih obiščejo. V zimskem času, ki je tam gori precej daljši kot pri nas, je to za turista tako rekoč nuja, saj si v muzeju lepo na toplem, zunaj pa je neprijazno hladno in vetrovno. Najbolj značilno švedski je muzej Skansen v Stockholmu. Že leta 1891 ga je ustanovil šolnik in muzealec Artur Hazelius. Po vsej južni Švedski je nabral več lesenih stavb, od kmečkih hišic do lesenih cerkva, jih razstavil in ponovno sestavil na polotoku Djurgarden v Stockholmu. Tako je nastalo veliko muzejsko naselje, ime pa je dobilo po tamkajšnjem ledinskem imenu Skansen. Ideja in njena realizacija sta bili tako dobri, da so jo posnemali po vsej Evropi in še bolj v Severni Ameriki. Tako ni čudno, da je beseda skansen, pisana z malo začetnico, danes splošni pojem za vsak muzej na prostem. To je muzej številka ena. Pod dve bi uvrstil muzej ladje Vasa. Ta ladja je Titanic 17. stoletja. Potopila se je namreč že na svoji krstni plovbi, 10. avgusta 1628. Izplula je iz stockholmskega pristanišča, preplula komaj 1300 m in se potopila na globino 32 m, 120 m od obale. Potopila se je zaradi konstrukcijske napake; prvotni načrt je bil v redu, a so ga med gradnjo spreminjali – tako da je bila ladja na koncu previsoka, v svojem dnu pa premalo obteženem in preozka, nagnila se je in potonila. Pod vodo je bila 333 let, skoraj povsem pozabljena. Odkrili so jo leta 1961, jo dvignili in začeli z dolgotrajno obnovo. Zgradbo, v kateri je razstavljena in je najbolj obiskani muzej na Švedskem, so postavili potem, ko je bila ladja že na tem mestu in so jo preprosto »zazidali«. Paradoks te silne zanimivosti in enega največjih muzejskih eksponatov na svetu je v tem, da te mega muzealije ne bi bilo, če se Vasa ne bi potopila … Tretjega med muzeji tu ne izberem, a jih še nekaj naštejem: Nobelov muzej (sodobna prezentacija vseh Nobelovih nagrajencev), Švedski muzej fotografije (Fotografiska) z vrhunsko restavracijo in pogledom na mesto, Moderna Museet (muzej moderne umetnosti); Naturhistoriska Riksmuseet (monumentalni muzej zgodovine švedske narave), Historiska Musset (o švedski zgodovini, s poudarkom na Vikingih), Tekniska Museet (sodobni muzej znanosti in tehnologije) … In še nekaj bolj posebnih: Junibacken (muzej Pike Nogavičke), Abba the Museum (o legendarni rokovski skupini), Spritmuseum (muzej »špirita«, o precej hudi vlogi alkohola v švedski zgodovini) … Turist ali pa Šved iz province seveda ne more mimo kraljeve palače – Kungliga Slottet, v kateri je več muzejev; najbolj privlačna je ceremonija menjave straže. Kralj z družino dejansko sploh ne živi več tu, sem prihaja le na razne ceremonialne prireditve. Kraljevi živijo v svoji letni rezidenci Drottningholm (Drottningholms slott), palači, ki je obdana z velikim in čudovitim parkom, za oglede pa je odprta le v poletnem času …

Kreditna kartica je zakon

Nazadnje še nekaj stavkov o popolni prevladi brezgotovinskega plačevanja nad gotovinskim. Na Švedskem vse plačuješ s kartico in švedskih kron sploh ne potrebuješ. No, nekaj situacij je, v katerih je dobro imeti nekaj švedskih kovancev. Na primer: za plačevanje nekaterih javnih stranišč in za zaklepanje garderobnih omaric v muzejih; ko z ogledom končaš, ti ključavnica kovanec vrne …